Novo pomembno poglavje za Maribor (FOTO)

Mogočna Langerjeva vila v središču Maribora, zaradi katere je Ljudski vrt dobil svoje ime, je po celoviti prenovi danes znova odprla svoja vrata. Nekdaj močno degradiran zgodovinski objekt tako začenja novo poglavje.
Oglaševanje
V Mariboru je svoja vrata danes odprla prenovljena Vila Langer s parkom.
Po celoviti prenovi, ki se je začela leta 2020, eden pomembnih mariborskih kulturnih spomenikov začenja novo poglavje kot prostor kulturnih, izobraževalnih in družbenih vsebin, so zapisali na mariborski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS OE Maribor).
Foto: ZVKDS OE Maribor
Več
Foto: ZVKDS OE Maribor
Več
Foto: ZVKDS OE Maribor
Več
Foto: ZVKDS OE Maribor
Več
Foto: ZVKDS OE Maribor
VečVila ob stadionu Ljudski vrt stoji že več kot 170 let. Sredi 19. stoletja jo je kot poletno rezidenco dal zgraditi glažutar Joseph Langer, lastnik steklarne oziroma glažute v Josipdolu na Pohorju, ki se je leta 1843 preselil v Maribor. Vila je stala sredi velikega parka, urejenega v krajinskem slogu z vijugastimi potmi ter domačimi in eksotičnimi drevesnimi vrstami. Šlo je za prvi večji park v mestu, urejen približno pol stoletja pred mariborskim Mestnim parkom.

Langer, ki je umrl leta 1851, je v svoji oporoki izrazil željo, da bi bil park dostopen vsem meščanom za preživljanje prostega časa. Njegova vdova Katarina Langer je zato vilo s parkom leta 1874 prodala mestni občini. Kot so navedli na ZVKDS, je Maribor tako skoraj sočasno z novim Mestnim parkom dobil tudi pomembno javno parkovno površino. Ime posesti je zaradi odprtosti za javnost dobilo naziv Volksgarten, leta 1919 pa je bilo preimenovano v Ljudski vrt.
Vila je v svoji dolgi zgodovini služila številnim namenom: kot prireditveni, veselični, športni prostor, dnevno zavetišče za otroke, restavracija s plesiščem in šola za gostinstvo.

V tem času je doživela številne spremembe namembnosti in prezidave. Prav zato je bila njena prenova za strokovnjake poseben konservatorski izziv.
Čas, različne namembnosti in prezidave so na objektu pustili številne sledi. Pred začetkom prenove je bil v slabem stanju: konstrukcije so bile dotrajane, arhitekturni elementi poškodovani, instalacije zastarele, okolica je bila neurejena.
Foto: dokumentacija ZVKDS OE Maribor
Več
Foto: Mestna občina Maribor
Več
Foto: dokumentacija ZVKDS OE Maribor
Več
Foto: dokumentacija ZVKDS OE Maribor
Več
Foto: dokumentacija ZVKDS OE Maribor
VečDanes je videti popolnoma drugače. Nekdaj močno degradiran zgodovinski objekt je sedaj konstrukcijsko utrjen, tehnično posodobljen in prilagojen novim vsebinam.
Prenova je prinesla tudi nekaj arheoloških odkritij, nekatera od njih so veliko starejša od same vile. Pod tlemi nekdanje oranžerije (zimskega vrta) sta bila odkrita ohranjen kamniti tlak in opečni ogrevalni kanal, zaradi česar so bile prvotno načrtovane rešitve prilagojene, najdbe pa vključene v končno predstavitev vile. Arheološke raziskave so razkrile tudi prazgodovinske žarne grobove, so še zapisali na ZVKDS OE Maribor.
Projekt, katerega ocenjena vrednost znaša slabih pet milijonov evrov, je bil večinoma financiran s sredstvi evropske kohezijske politike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje