Furs bo čez dva dni nakazal več kot 19 milijonov evrov. Seznam upravičencev je dolg

Upravičenci do dela dohodnine za donacije bodo sredstva prejeli 30. septembra, pri čemer bodo v izplačilo vključene donacije tistih, katerih odmera dohodnine je že dokončna, so sporočili s Finančne uprave Republike Slovenije (Furs).

Za odmerno leto 2025 je bilo namenjenih 740.261 donacij, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej. Sredstva so zavezanci namenili 7.435 različnim upravičencem, medtem ko jih je bilo lani 7.237.

Po preliminarnih podatkih, ki temeljijo na izdanih informativnih izračunih dohodnine, je bilo tako letos za donacije namenjenih skupno 19.314.754 evrov, kar je približno dva milijona evrov več kot leto prej.

Katerih 10 upravičencev bo prejelo največ donacij?

Na spodnjem seznamu lahko preverite, katerih 10 upravičencev bo prejelo največ donacij in v kakšnem znesku.

Poleg naštetih bosta več kot 100.000 evrov prejela še dva upravičenca, in sicer Katoliška cerkev (7.998 donacij v skupnem znesku 101.608,07 evra) in Islamska skupnost v RS (6.111 donacij v skupnem znesku 101.213,24 evra). Drugi upravičenci bodo prejeli po manj kot 100.000 evrov, med njimi pa so društva, zavodi, prostovoljna gasilska društva, šole, vrtci in politične stranke.

Celoten seznam je dostopen na tej povezavi: seznam prejemnikov za leto 2025.

Koliko so prejele stranke?

Na spodnjem seznamu lahko preverite, koliko sredstev bo prejela posamezna parlamentarna stranka. Stranke FOKUS Marka Lotriča ni bilo na seznamu upravičencev.

Če je zavezanec zoper informativni izračun dohodnine vložil ugovor, o katerem še ni bilo odločeno, se izplačilo namenitve dela dohodnine za donacije zaenkrat zadrži. Sredstva bodo upravičencu izplačana po dokončnosti odmere dohodnine, so dodali na Fursu.

Del dohodnine možno nameniti več kot 8.000 različnim upravičencem

Zavezanci lahko del svoje dohodnine namenijo za donacije več kot 8.000 različnim upravičencem, ki so uvrščeni na seznam upravičencev do donacij. Zahteva za namenitev dela dohodnine velja do preklica oziroma do oddaje nove zahteve, s katero zavezanec spremeni svojo izbiro. Finančna uprava pri tem upošteva zadnjo prejeto zahtevo.

"Obrazec zahteve je objavljen na spletni strani eDavki, priporočamo pa, da zavezanci zahtevo oddajo elektronsko prek mobilne aplikacije eDavki ali spletnega portala eDavki," pozivajo na Fursu.

Podatki o številu donacij in višini doniranih sredstev po upravičencih so objavljeni v seznamu prejemnikov za leto 2025. Pri tem pa na Fursu opozarjajo, da gre za preliminarni seznam, ki temelji na osnovi podatkov iz informativnih izračunov dohodnine.

Kaj pa nerazporejeni del dohodnine?

Septembra letos je vlada potrdila predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok, ki predvideva, da bi se za zdravljenje otrok namenjal tudi nerazporejeni del dohodnine – torej del dohodnine, ki ga davčni zavezanci niso namenili nobenemu upravičencu. Gre za približno 10 do 12 milijonov evrov na leto. Vlada poudarja, da s tem ne bi posegla v denar, ki ga ljudje namenijo nevladnim, humanitarnim, športnim in drugim organizacijam.

Po veljavni ureditvi se nerazporejeni del dohodnine steka v Sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki z njim financira projekte več kot 300 nevladnih organizacij po Sloveniji. Predlog zakona bi ta vir financiranja ukinil, hkrati pa bi se letošnja sredstva iz sklada prenesla v novi sklad za zdravljenje redkih bolezni. Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) opozarja, da bi zaradi tega za izpolnitev že sklenjenih pogodb z nevladnimi organizacijami lahko zmanjkalo približno šest milijonov evrov.

Predlogu nasprotujejo tudi v Slovenski filantropiji, kjer opozarjajo na posledice za prostovoljstvo in civilno družbo. CNVOS meni, da bi bilo mogoče nerazporejeni del dohodnine razdeliti med oba sklada, tako da bi del sredstev namenili zdravljenju redkih bolezni, del pa še naprej skladu za nevladne organizacije.