Poslanci so v državnem zboru na prvem oktobrskem zasedanju odločali o več opozicijskih zakonskih predlogih, glasovali so tudi o vladnem predlogu družinskega zakonika. Kaj vse so poslanci sprejeli oziroma zavrnili?
Poslanci so imeli na mizi več zakonskih predlogov. Danes objavljamo, o čem vse so glasovali, katere predloge so podprli oziroma zavrnili.
Novela o nujnih ukrepih na področju zdravstva sprejeta
Poslanci so s 76 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Z novelo, ki so jo predlagali državni svetniki, se štipendijskemu skladu z dodatnimi finančnimi sredstvi zagotavlja ustrezne pogoje za izvedbo postopkov dodeljevanja štipendij. Zakonske spremembe julija lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki omogoča štipendiranje študentov zdravstvene in babiške nege ter medicine zaradi izjemnega pomanjkanja kadrov v zdravstvu, je v zakonodajno proceduro vložil DS.
Zakonske spremembe julija lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki omogoča štipendiranje študentov zdravstvene in babiške nege ter medicine zaradi izjemnega pomanjkanja kadrov v zdravstvu, je v zakonodajno proceduro vložil DS.
Namen danes sprejete novele je omogočiti javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu ustrezne pogoje za izvedbo javnih razpisov oz. postopkov dodeljevanja štipendij. Tako bodo zagotovljena ustrezna finančna sredstva za kadrovsko okrepitev in kritje ostalih stroškov ukrepa, ki omogoča štipendiranje.
Poslanci so predlogu državnih svetnikov pritrdili že na seji matičnega delovnega telesa, ko so predlog dopolnili z nekaterimi popravki. S predlogom se je namreč strinjala tudi vlada, a le ob upoštevanju dopolnil, ki so jih vložili.
Z dopolnilom so tako iz predloga umaknili obvezo ministra za zdravje, ki bi moral na podlagi prvotnega predloga v treh mesecih po uveljavitvi sprejeti pravilnik. Prav tako so člani odbora jasneje določili datum poročanja štipendijskega sklada zdravstvenemu ministrstvu. Sklad bo tako ministrstvu poročal do 30. junija in do 31. decembra za vsakokratno polletno obdobje.
Vnovič potrjen zakon o cestah
DZ je tudi v drugem odločanju potrdil zakon o cestah, ki vključuje sporni člen o odvozu pokvarjenih in poškodovanih osebnih vozil z avtocest in hitrih cest. Zaradi omenjenega člena so državni svetniki na zakon izglasovali veto. Državna sekretarka Alenka Bratušek je že napovedala novelo zakona, s katerim bodo sporno določbo odpravili.
Svetniki se niso strinjali s členom, ki Darsu omogoča, da tudi za vozila, lažja od 3,5 tone, določi pravila, tehnične zahteve, postopke in najvišjo ceno za odvoz z avtocest in hitrih cest, kadar so pokvarjena ali poškodovana. Prav tako zakon Darsu za vsa vozila daje pristojnost izbora izvajalcev odvoza.
“Ključni razlog za veto je nestrinjanje državnega sveta z določbo zakona, katere vsebina se je spremenila z amandmajem. Medtem ko prvotni predlog na področju urejanja odvoza poškodovanih oz. pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest ni predvideval sprememb veljavne ureditve, po kateri ta velja zgolj za tovorna vozila, se je s sprejemom omenjenega amandmaja posebna ureditev odvoza razširila tudi na osebna vozila,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Bratušek.
Vlada po njenih besedah ocenjuje, da je sprejem zakona zaradi vseh novosti in prednosti, ki jih prinaša, smiseln, med drugim je potreben tudi zaradi zamude pri prenosu evropske direktive.
DZ je zakon podprl s 55 glasovi za in nobenim proti.
Uzakonili pravico istospolnih do posvojitve otrok
Prav tako so podprli vladni predlog družinskega zakonika, ki sledi odločbi ustavnega sodišča in prinaša izenačitev partnerjev v istospolnih in raznospolnih zvezah, vključno z možnostjo posvojitve otrok. Več lahko preberete v članku: Poslanci uzakonili pravico istospolnih do posvojitve otrok.
Predloga DS za odpravo nezdružljivosti in uvedbo novega praznika končala zakonodajno pot
DZ je danes sklenil, da predlog sprememb zakona o poslancih, s katerim so državni svetniki predlagali odpravo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ugotovili so še, da je zakonodajni postopek o predlogu dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevnih, ki jih je prav tako predlagal DS, končan.
Predlog odprave nezdružljivosti poslanske z župansko oziroma podžupansko funkcijo so sicer v vrstah državnih svetnikov predlagali že lani novembra in predlog takrat tudi poslali v DZ. Po njihovem mnenju namreč sedanja ureditev glede nezdružljivosti funkcij nima ne ustavne ne zakonske podlage.
A večina poslancev ni bila takšnega mnenja, saj je za sklep, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovalo 55 poslancev, proti pa ni bil nihče.
V razpravi so opozarjali, da bi v primeru združljivosti funkcij prišlo do konflikta interesov in kršenja načela delitve oblasti. Spomnili so tudi na presojo ustavnega sodišča, ki je v preteklosti že odločilo, da je veljavna ureditev v skladu z ustavo. Spomnili so tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila, da bi lahko bil predlog v celoti ustavno sporen.
Nezdružljivost poslanske in županske funkcije so sicer poslanci uspeli uzakoniti šele v sedmem poskusu, velja pa od leta 2011.
Zakonodajno pot je končal tudi predlog zakona o dopolnitvi zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Z njim je DS januarja predlagal, da se med praznike po novem uvrsti tudi dan slovenske demokracije, ki bi ga praznovali 12. maja. Na ta dan leta 1988 je bila namreč na javni kmečki tribuni v dvorani hotela Union v Ljubljani ustanovljena Slovenska kmečka zveza.
Zavrnjeni predlogi novel s področja starševskega varstva, šolske prehrane in visokega šolstva
DZ je po opravljenih splošnih razpravah sklenil, da trije opozicijski zakonski predlogi niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Predlogi novel zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o šolski prehrani ter o visokem šolstvu so tako končali zakonodajno pot. Zakaj vlada predlogov novel ni podprla, lahko preberete v članku na tej povezavi.
Poslanci so zavrnili še tri predloge, ki jih je vložila SDS, in sicer predlog zakona o medijih, predlog novele zakona o državnem tožilstvu in predlog, da bi Škofja Loka pridobila status mestne občine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!