Menu Item
V državnem zboru poteka razprava o interpelaciji dela vlade Roberta Goloba, ki jo je v začetku marca vložila stranka SDS. Ta Golobovi vladi očita ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ukinitev urada za demografijo in številne druge sporne poteze. Ob začetku seje je stališča predlagatelja interpelacije predstavil prvak SDS Janez Janša, premier Robert Golob pa je v obrazložitvi odgovora na interpelacijo nanizal kar nekaj podatkov, kaj je vladi v skoraj enem letu mandata že uspelo narediti.
Predsednik stranke SDS Janez Janša je v obrazložitvi predlagatelja interpelacije poudaril pomembnost obdobja osamosvojitve, ki za vsak narod predstavlja vrednostno središče naroda. “Kadarkoli upravljalci države zaidejo stran od vrednot, na podlagi katerih je država nastala, družba zaide v krizo, in ta kriza prej ali slej stvari poravna. Slovenija je danes globoko v tej krizi, krizi vrednot, ki je najnevarnejša in generira tudi mnoge druge,” je izpostavil prvak SDS.
Spomnil je, da je njegova vlada, ki je prisegla dan po razglasitvi epidemije covida-19, takoj začela sprejemanje prvega protikoronskega paketa, ki je olajšal delovanje gospodarstva in življenja ljudi v kriznem času, prvemu paketu pa jih je sledilo še devet. “Ko je prisegla vlada Roberta Goloba, se je ta najprej lotila ukinjanja urada za demografijo in Muzeja slovenske osamosvojitve ter sprejemanja zakona, ki ga je pripravila levičarska civilna družba in s katerim so odpravili vrsto birokratskih ukrepov iz časa našega mandata. To je popolnoma nerazumljivo,” je dejal Janša. Ob tem je opozoril še, da po enem letu vlade v SDS ugotavljajo, da je Golobova vlada ob nastopu mandata dala številne obljube in napovedala številne reforme, ki pa so zdaj zgolj časovnice na mizah.
Vodja opozicijske SDS je spomnil, da je vlada ob začetku mandata dala tudi “visokoleteče” obljube, kako se bo življenje ljudi v “svobodi” izboljšalo in kako bo zagotovila enake pogoje za življenje in razvoj po državi. “Namesto tega smo dočakali klasične centralistične popadke v okviru večine levih vlad, centralizacijo, celo predlog za ukinjanje upravnih enot oziroma njihovo združevanje, ukinjanje izpostav Fursa, poštnih izpostav, ukinjanje projektov, ki so predvsem s pomočjo sredstev iz evropskih fondov dejansko omogočili hitrejši razvoj celotne države. Neki proces, ki je šel v pravo nasprotje od decentralizacije,” je poudaril Janša.
Vladi Roberta Goloba je očital, da se ne ukvarja z razvojnimi projekti, ki bi ljudem zagotavljali boljše življenje, temveč z mehkimi projekti, ki omogočajo financiranje nevladnih organizacij, za katere nihče v državi ne ve, kaj dobrega so v zadnjih desetletjih za državo ali ljudi naredile.
Janša: Naštejte mi pet projektov levičarskih nevladnih organizacij, ki so bile narejeni v dobro ljudi
“Če me hoče kdo postaviti na laž, prosim kogarkoli iz vlade ali iz poslanskih vrst koalicije, da mi našteje pet projektov, ki so jih te levičarske nevladne organizacije naredile v dobro ljudi v zadnjih desetih letih,” je poslance pozval Janša.
Opozoril je tudi na težave, s katerimi se spopadajo slovenske občine, predvsem na dvig povprečnine za deset odstotkov, ki se je zgodil v primežu sedanje inflacije, in na probleme slovenskih kmetov.
“V zadnjem letu smo bili tudi priča vrsti predlogov in ukrepov, tudi že sprejetih uredb za zatiranje slovenskega kmeta. Zadnji tak poskus je razvpiti zakon o zaščiti živali, ki je aktualen v zadnjih dneh, s katerim želijo znova vzpostaviti neke socialistične aktivistične milice za nadzor kulakov. Nekaj takega je obstajalo v desetletjih po drugi svetovni vojni, ko so slovenskega kmeta prek aktivistov nadzorovali, ali morda skriva kakšno hrano ali glavo živine pred obvezno oddajo,” je rekel Janša.
Janez Janša je spomnil na zakon, ki ga je pripravila civilna družba in s katerim je Golobova vlada razveljavila številne zakone in ukrepe, ki jih je med epidemijo covida-19 sprejela njegova vlada. Po njegovih besedah je šlo za neko “zakonsko skrpucalo”, ki je brez čakanja oziroma preverjanja, ali neka stvar deluje ali ne, “brisalo vse, kar se je dalo brisati”, ponovno pa se je uvedla vrsta birokratskih ovir, ki so bile v prejšnjem mandatu odpravljene.
“Ne mine teden, da aktualna slovenska vlada ne bi zašla v polje paradoksov. Eden od prvih ukrepov je bila legitimacija nasilnih izgrednikov in organizatorjev protestov brez dovoljenj. Njihovi sprejemi v vladnih in ministrskih sobanah ter brisanje njihovih kazni. Medtem ko so to počeli, je vladna stran izkazala veliko nesposobnost dialoga s protestniki na prijavljenih zborovanjih ob neprimerno večji udeležbi brez nasilja,” je dejal Janša.
Paradoksi vladanja Roberta Goloba
Visoke besede Golobove vlade o pravni državi je Janša označil kot “pljunek v obraz”, ker naj bi bili pred zakonom vsi enaki, ob tem pa je spomnil na nadaljevanje gradnje povezovalnega kanala C0, ki je močno razburil slovensko javnost, kmete in del politike.
“Potem ko je bil ta projekt zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za gradnjo, zaradi nepredložene presoje vplivov na okolje zaustavljen, se je enostavno potem, ko je nastopila ta vlada, brez tega, da bi se karkoli spremenilo, da bi prišlo kakršnokoli dovoljenje, nadaljeval, ob tem, da je policija fizično maltretirala lastnike zemljišč, ki so proti temu protestirali,” je opozoril prvak SDS.
Kot paradoks je Janša označil tudi sesuvanje “vodnega populizma”, ko je zdajšnja koalicija, opozicija v času njegove vlade, “zganjala velikanski cirkus” pri sprejemanju zakona o vodah. “Referendum z visoko udeležbo, zapis vode v ustavo, pravica do vode je postala ustavna pravica in zdaj popoln molk in ščitenje enega bolj škodljivih projektov za čisto pitno vodo v zgodovini te države,” je poudaril Janša. “Vodni populizem je velik del tega paradoksa. In vsi, ki so delali veliko paniko ob zakonu, ki je pravzaprav vodo ščitil, ne pa ogrožal, zdaj molčijo kot riba, Glas ljudstva, 8. marec, vse, kar se je takrat nalepilo na vodni populizem.”
Izpostavil je tudi imenovanje Darka Muženiča na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je vodil tudi urad za preprečevanje pranja denarja, v času “ko se je opralo skoraj dve milijardi dolarjev v največji državni banki”, Muženič pa da je s svojo neaktivnostjo to celo omogočal. “Za nagrado je ta človek direktor ključne kriminalistične institucije, ki bi morala preiskovati ravno takšna kazniva dejanja. Dejansko je to pravi boj proti korupciji in kriminalu,” je dejal.
“Eden največjih paradoksov te vlade pa je obljuba davčne reforme. Eden od prvih ukrepov vladne koalicije je bil poseg v naš zakon o dohodnini in znižanje splošne davčne olajšave, ki je na podlagi našega zakona omogočala dvig neto plač v nekaj letih. Najavili so vse živo, od obdavčenja regresa do potnih stroškov in tako dalje. Finančni minister je rekel, da je treba napolniti proračun, nato pa je predsednik vlade izjavil, da cilj davčne reforme ni polnjenje proračuna in da reforma ne bo izvedena tako, kot so jo napovedali. Tukaj imamo en nasvet: enostavno popravite tisti zakon, ko ste našo mini davčno reformo oklestili,” je dejal Janša in dodal, da je bilo teh paradoksov še veliko.
Poudaril pa je, da ne zanikajo nekaterih dobronamernih ukrepov vlade, nekatere, še posebej tiste, ki so se nanašale na blaženje energetske blaginje, so tudi v SDS podprli in bodo vladi pomagali tudi pri drugih nacionalnih projektih. Omenil je kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, kjer bi po njegovih besedah morali premagati Belorusijo, v nasprotnem primeru bo to “sramota”.
“Interpelacija ni konstruktivna nezaupnica. To priložnost vam ponujamo zato, da se malo bolj realno pogledate v ogledalo, kje ste v tem polju paradoksa in da začnete delati skladno z obljubami z začetka mandata,” je zaključil Janša.
Golob: Janša je interpelacijo uporabil za obračunavanje s civilno družbo
Predsednik vlade Golob se je v obrazložitvi odgovora na interpelacijo najprej zahvalil stranki SDS in njenemu predsedniku Janši, da je državni zbor danes spomnil na vse, čemur so ljudje rekli “ne” pred dobrim letom na državnozborskih volitvah.
“V interpelaciji je 60 odstotkov besedila namenjenega muzeju osamosvojitve, dva odstotka temu, kar ljudi najbolj muči, to je zdravstvo. To pove vse o prioritetah ene stranke in naše koalicije, v kateri je vrstni red ravno obrnjen. In še čisto za začetek in konec o muzeju, ker potem ne bom več spregovoril o tem: muzej ni bil ukinjen, bil je združen z muzejem o slovenski zgodovini. Je tam, kamor osamosvojitev spada. Osamosvojitev se bo tam po strokovnih načelih tudi obravnavala, ker osamosvojitev ni bila nikoli projekt ene stranke, uspela pa je, kjer je bila projekt celotne nacije. Nihče nima pravice, da si lasti nekaj, kar je v resnici rezultat cele nacije in ne zgolj SDS,” je poudaril premier Golob.
Dodal je, da so združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z muzejem novejše zgodovine podprla vsa večja veteranska združenja, saj se večina veteranov zaveda, kaj se je dogajalo med osamosvojitvijo, in da ta brez nacionalnega konsenza ne bi bila nikoli izpeljana. “Samo ena stranka je tista, ki verjame, da je mogoče v manjšini dosegati tako zgodovinske in prelomne trenutke. Na srečo jo zgodovina vedno znova postavi na laž,” je dejal prvak Gibanja Svoboda.
Robert Golob je spomnil, da je vlada Janeza Janše v zadnjem tednu, preden je predala vodenje vlade, opravila kar sedem sej, na katerih je obravnavala več kot 200 zadev na področju kadrovskih rošad, napredovanj in dvigov plač za zaslužne ljudi.
“Celo poletje so potem vlagali zakone, za katere prej ni bilo časa, z enim samim namenom, da se blokira delo državnega zbora. Med njimi je bil tudi vložen zakon, ki je kasneje padel tudi na referendumu. To je bil zakon, s katerim so želeli ustaviti oblikovanje naše vlade. Blokada na blokado. In ta čas, ko je bil parlament blokiran od opozicije, je vlada, čeprav v okrnjeni sestavi, delala. Delala je za vzpostavitev pravne države in odpravo krivic, ki jih je prejšnja vlada povzročila civilni družbi in ljudem,” je poudaril Golob.
Opozoril je, da ljudje ne smejo pozabiti, da je v času ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 Janševa vlada izdala več kot 62 tisoč glob za več kot pet milijonov evrov. Prav tako je spomnil, da vlada Janeza Janše ni imenovala tožilcev ne v evropskem javnem tožilstvu ne v Sloveniji. “Mi smo jih imenovali. In pripravili smo zakon, ki je v vladni proceduri, s katerim bomo vse globe ne samo črtali, tiste, ki še niso bile plačane, ampak tudi tiste, ki so bile, vrnili ljudem,” je dejal premier.
“Medtem ko smo se borili s požari na Krasu, ste vi blokirali parlament z zahtevami o posvetovalnih in zakonodajnih referendumih, ker je to vse, kar znate. Ta čas, ko smo obljubili, da se ne bo ponovila zgodba, ki je pripeljala do tega, da nismo imeli podpore pri gašenju iz zraka, ste se vi borili z blokadami v parlamentu in blokirali delo vlade. Potem je prišla jesen, vlagali ste referendume in doživljali poraz za porazom na politični sceni. Ampak vlada se ni ukvarjala z vašimi porazi.”
Predsednik vlade Robert Golob je Janšo opomnil, da je vlada ob napovedi krize energentov na trgu poskrbela, da je imela Slovenija eno najcenejših energij v Evropi, prav tako pa oskrba z energijo v Sloveniji ni bila niti za trenutek ogrožena. “V Sloveniji, ne samo, da so bile cene energentov zamrznjene v lanskem letu, tudi celo letošnje leto se ne bodo podražile niti za en cent, saj ostajajo enako nizke. Ampak resnica včasih ne pride do ljudi, zato ker sta manipulacija in ustrahovanje, ki se ga gre en del slovenske politične scene, pač stalnica,” je rekel Golob.
Po njegovih besedah je vlada v času mandata znižala trošarine, davek na dodano vrednost in dajatve na pogonska goriva, Slovenija pa ima zaradi tega za več kot 20 odstotkov nižje cene nafte in goriva od naših zahodnih in severnih sosedov. Zaradi ukrepanja njegove vladne ekipe se niso uresničile napovedi o hudi recesiji in gospodarskem zlomu.
“Uvedli smo košarico, s katero smo želeli spremljati, kaj se dejansko dogaja pri cenah osnovnih živil,” je dejal in pojasnil, da so se kljub visokemu draženju cene živil v košarici znižale za 25 odstotkov. Dejal je, da je vlada kmetom, čebelarjem, ribičem, pridelovalcem hrane in živinorejcem namenila več kot 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev zaradi vojne v Ukrajini, ki je močno pretresla verigo pridelave hrane.
“Potem ko so v opoziciji izgubili predsedniške volitve, lokalne volitve, referendume, potem ko je bilo vseh porazov konec, so se začeli manipulacije in ustrahovanja. Tudi manipulacije s sindikati in nekaterimi redkimi sindikati javnega sektorja, pa čeprav je ta vlada za popravo krivic, plačnih krivic v javnem sektorju namenila 600 milijonov v lanskem in letošnjem letu,” je izpostavil premier.
Poudaril je tudi, da je, čeprav nekateri govorijo, da so razmere v državi neznosne za življenje, vlada z dvigom minimalne plače naredila velik korak k izboljšanju. “Dvig minimalne plače je bil za več kot 100 evrov mesečno. Del te zasluge ni šel neposredno iz dviga delodajalcev, temveč iz davčne reforme, ki je bila izvedena 1. januarja letos. Dvignila je neto prihodke, ker je najrevnejšim zvišala davčno olajšavo, povišala pa je obremenitev tistima dvema odstotkoma prebivalcev, ki imajo največ. In to je tisto, kar smo obljubili na začetku mandata,” je dejal.
Omenil je tudi manipulacije na področju pokojnin, za katere se je vlada v koalicijski pogodbi zavezala, da bo minimalno pokojnino za polno delovno dobo dvignila na 700 evrov ali več.
“Ključna reforma, ne samo za to vlado, ampak predvsem za ljudi, je reforma zdravstva”
Premier Robert Golob je poudaril, da je ena od ključnih zavez njegove vlade prav reforma zdravstvenega sistema, s katero so se lahko začeli v polni meri ukvarjati šele na začetku letošnjega leta, ko je bila vlada končno v polni sestavi. Dejal je, da je bilo v tem času narejenega že veliko, vendar velikokrat ljudje tega ne vidijo, ker resnica ni prišla do njih.
Odprli so ambulante za neopredeljene oziroma ljudi brez osebnega zdravnika, ki jih je v zadnjih mesecih obiskalo več kot deset tisoč ljudi. Odprli so tudi klicni center, ki pomaga ljudem, da pridejo do osebnega zdravnika.
“Vmes je bil sprejet interventni zakon za skrajšanje čakalnih vrst. Tudi tukaj je bilo posmehovanja ogromno. Brez tega zakona bi bilo vse še veliko huje, saj so ljudje čakali več kot dve leti na to, da bi lahko dobili napotnico in se uvrstili v čakalno vrsto. Zakon pa je pokazal tudi, da je število zdravnikov iz javnega sektorja, ki so začeli delati pri zasebnikih, skočilo za deset odstotkov. Pred tem jih je delalo tam okoli 40 odstotkov, zdaj jih dela 50 odstotkov. Nekateri se boste zgražali nad temi zdravniki, jaz pa bom rekel, da dajem kapo dol pred ostalimi 50 odstotki zdravnikov, ki delajo izključno za javno dobro,” je poudaril premier.
Dejal je še, da so v zakonsko proceduro vložili tri zakonske predloge za spremembe v zdravstvenem sistemu: zakon o ZZZS, zakon o digitalizaciji zdravstva in zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. “Ti trije zakonski predlogi imajo zgolj en cilj, in to je, da bodo ljudje končno vedeli, kje konča njihov denar v zdravstvu. Zagotoviti hočemo popolno transparentnost in vsi lobiji se seveda borijo z vsemi silami proti temu, da se zagotovi transparentnost porabe denarja,” je še dejal premier.
Ob koncu govora je Golob okrcal nastop Janeza Janše, ki se je v govoru ukvarjal predvsem s civilno družbo. “Mi se raje ukvarjamo s tem, kako bomo poskrbeli za ljudi, in ne za to, da bi bogateli posamezniki, ampak da bodo navadni ljudje imeli dostop do javnih dobrin in predvsem javnega zdravstva. Verjamem, da nas bodo ljudje po tem tudi sodili.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje