Poslanci bodo kmalu odločali o novih spremembah zakonodaje, ki omejuje uporabo tobačnih izdelkov. Med ukrepi je tudi prepoved arom elektronskih cigaret. Država si za zmanjšanje števila kadilcev prizadeva tudi z visokimi obdavčitvami. Skoraj 80 odstotkov cene cigaret so davki.
Člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so minuli teden soglasno potrdili vladni predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Ta med drugim prepoveduje vse arome v elektronskih cigaretah, razen arome tobaka.
Zadnja različica zakona, ki so jo na odboru podprli tako člani koalicije kot opozicije, prinaša še več omejitev kot prvotni zakonski predlog.
Po novem ne bo v elektronskih cigaretah dovoljena nobena aroma, tudi ne aroma mentola, ki je bila najprej navedena kot izjema. K temu so poslance pozvali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
“To, da bi mentol ostal dovoljena aroma v elektronskih cigaretah, bi – opozarjamo – pomembno zmanjšalo učinkovitost ukrepa prepovedi arom. Zavedati se moramo, da je mentol med mladimi priljubljena aroma in pomembno vpliva na privlačnost elektronskih cigaret,” so opozorili na inštitutu.
NIJZ je pozval tudi k skrajšanju prehodnega roka pri prepovedi arom, a poslanci tega predloga niso upoštevali. Prehodno obdobje tako ostaja eno leto od sprejetja zakona, ki ga bodo poslanci potrjevali na eni od prihodnjih sej.
“Glede na obseg problematike med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi menimo, da je tako prehodno obdobje izrazito predolgo in nepotrebno. Problem v tej starostni skupini je tako obsežen, da je ključno hitro ukrepanje, nikakor ne bi smeli zavlačevati z uvedbo ukrepa ter postavljati interesov industrije in prodajalcev pred zdravje otrok, mladostnikov in mladih odraslih,” so posvarili v NIJZ.
So pa poslanci potrdili dopolnilo, ki za skoraj tri leta skrajšuje obdobje, v katerem bo še mogoče kaditi v kadilnicah. Te bodo ugasnile do konca leta 2025, ne do konca leta 2028, kot je določal prejšnji predlog novele.
Predsednik Združenja vejperjev Slovenije Slaven Kalebić, ki spremembam nasprotuje, je dejal, da je “zakon v taki obliki moralno sporen in neetičen”. Meni, da predlog novele ne reši nobene težave glede uporabe elektronskih cigaret, poleg tega odvrača od uporabe elektronskih cigaret tiste, “ki takšno pomoč resnično najbolj potrebujejo”.
Ni dokazov
Pnevmologinja Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike Golnik je navedbe predsednika združenja zavrnila. Dejala je, da znanstveniki, ki niso povezani s tobačno industrijo, niso dokazali nobene bistvene razlike v škodljivosti klasičnega tobaka in elektronske cigarete. “Tudi mene je presenetilo dejstvo, da jim celo katrana ni uspelo zmanjšati, nikotina imajo nekatere več, zasvojljive so še bolj,” je dejala. Poleg tega je izpostavila, da elektronske cigarete z vonjem in embalažo privabljajo najbolj ranljive skupine, torej otroke in mladostnike.
Da imajo otroci, ki začnejo kaditi elektronske cigarete, od tri- do štirikrat večjo verjetnost, da začnejo kaditi tudi navadne cigarete, pa je poudarila glavna koordinatorka državnega programa za obvladovanje raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana Sonja Tomšič. Povedal je, da je kar 16 vrst raka povezanih s tobakom, najbolj pljučni rak.
Lobisti za zdaj neuspešni
Predlagana zaostritev sledi državni strategiji Slovenije brez tobaka do leta 2040. Predzadnja zaostritev je leta 2020 prinesla enotno embalažo, še pred tem pa so se morali kadilci soočiti z grozljivimi podobami posledic kajenja na škatlicah cigaret.
Država je zaostritve uvedla kljub lobiranju tobačne industrije, naj tega ne počne. Podobno si je gospodarstvo tudi ob zadnjih napovedanih spremembah prizadevalo, da teh ne bi bilo. Na to sta opozorili Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Transparency International. Njuna analiza je pokazala precejšnje nasprotovanje tobačne industrije in pritisk na ključne deležnike, temu pa sta se pridružili tudi gospodarska in trgovinska zbornica Slovenije.
Vpliv lobistov so v mladinski zvezi zaznali ob predlogu spremenjenega člena, saj so “prvotno popolno prepoved arom v tobačnih izdelkih nato dopolnili z izjemo za aromo mentola”. Zdaj so, kot rečeno, tudi mentol uvrstili med prepovedane arome.
V sistemu Erar, ki beleži lobistične stike, je zabeležen obisk predstavnika omenjenega Združenja vejperjev Slovenije pri poslancih konec februarja, v letošnjem in lanskem letu pa tudi številni obiski predstavnikov tobačne industrije na ministrstvih za finance in gospodarstvo ter Fursu, pa tudi v kabinetu predsednika vlade, kjer je glede zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) zabeležen tudi lobistični stik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Lobirali so tudi Tobačna Ljubljana (ki je del mednarodne korporacije Imperial Brands), British American Tobacco, Philip Morris in Japan Tobacco International.
“Drži, predstavniki podjetja Tobačna Ljubljana, d. o. o., smo bili na ministrstvu za finance enkrat v letu 2022, enkrat v letu 2023 in enkrat v letu 2024,” so nam potrdili v podjetju.
“Teme so bile vedno iste, pogovarjali smo se o uvedbi trošarinskega koledarja ter o časovnici sprememb trošarin. Trošarinski koledar je praksa številnih držav in pomeni večjo predvidljivost poslovnega okolja, ne nazadnje pa tudi predvidljivost prilivov v državni proračun. Na sestankih vedno povprašamo tudi o kratkoročnih načrtih ministrstva in predvidenem časovnem okviru sprememb trošarin, vendar žal ne dobimo natančnih odgovorov,” so zapisali v Tobačni Ljubljana.
Zaostritve zakonodaje učinkujejo: kadilcev je manj
Mladinska zveza Brez izgovora je poslance pozvala “k sprejetju preudarne in strokovne odločitve o varovanju javnega zdravja, tako kot so to storili že v letih 2007 in 2017 ob zadnjih dveh spremembah tobačne zakonodaje, navkljub močnim pritiskom tobačne industrije in povezanih oseb.”
Pretekle spremembe zakonodaje so imele pozitivne učinke na javno zdravje, saj se je število kadilcev zmanjšalo, pravijo na NIJZ. “Od leta 2000 do uveljavitve ZOUTPI leta 2017 je bila približno četrtina polnoletnih prebivalcev kadilcev.
Po uvedbi številnih učinkovitih ukrepov ZOUTPI beležimo zmanjšanje odstotka kadilcev, ki sedaj znaša približno petino odraslih prebivalcev,” so zapisali na NIJZ in poudarili, da zmanjšanje pripisujejo učinkom zakonodaje.
Ne nepomemben vpliv na zmanjševanje števila kadilcev in zmanjšanje števila cigaret, ki jih pokadijo, pa imajo tudi vse višje cene tobačnih izdelkov. “Naša najbolj prodajana blagovna znamka cigaret, West, danes stane 4,90 evra na škatlico, pred desetimi leti pa je bila cena te škatlice 3,30 evra,” so pojasnili v Tobačni Ljubljana.
Povedali so še, da trošarine in davki predstavljajo 79 odstotkov drobnoprodajne cene, preostalih 21 odstotkov pa si razdelijo proizvajalci, distributerji in trgovci.
Ta delež se ne spreminja, tudi pred desetimi leti je bil podoben. Se je pa, kot kažejo spodnji podatki ministrstva za finance, v zadnjih dveh letih precej povišal skupni znesek pobranih trošarin in se približuje pol milijarde evrov.
Trošarine se sicer nekajkrat letno dvigujejo z vladno uredbo, nedavno pa so prišli do v zakonu določene zgornje meje. “Zato moramo spremeniti zakon, da bo imela vlada v prihodnjih letih možnost novih dvigov, ki se bodo tako kot do zdaj izvajali nekajkrat letno z dvigi za nekaj odstotkov,” je decembra napovedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Zakona poslanci še niso obravnavali. S predlogom, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance, bi se trošarine za tobačne izdelke zvišale za dva do štiri odstotke.
Medtem ko se trošarine višajo, se količina prodanih cigaret zmanjšuje. “V letu 2015 je bila obračunana količina za 3,752 milijarde kosov, v letu 2023 pa za 3,090 milijarde kosov cigaret,” so nam odgovorili na ministrstvu za finance. To pomeni, da se je količina prodanih cigaret v osmih letih zmanjšala za 18 odstotkov.
Toda po drugi strani je videti občutno rast količin novih vrst tobačnih izdelkov, kot so tobak za segrevanje in elektronske cigarete z nikotinom ter brez njega, kar gre pripisati modnim trendom in prepričanju o zdravju manjši škodljivosti teh izdelkov, so zapisali na finančnem ministrstvu.
V letu 2015 so (navadne) cigarete predstavljale 93 odstotkov vseh prodanih tobačnih izdelkov, leta 2023 pa zgolj še 80 odstotkov. “Ne glede na vse pa lahko potrdimo, da se je skupna količina vseh tobačnih izdelkov, izražena v ekvivalentu cigaret od leta 2015, zmanjšala za štiri odstotke”, so še izračunali na finančnem ministrstvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje