Sprejeta je novela zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki prinaša pomembno spremembo: pravico do odškodnin širi tudi na državljane tretjih držav.
Poslanci državnega zbora so s 53 glasovi za in 22 glasovi proti sprejeli novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki pravico do odškodnin žrtvam kaznivih dejanj širi tudi na državljane tretjih držav. Novela, ki so jo vložili koalicijski poslanci, predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve.
Novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je vložila skupina poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice s prvopodpisano poslanko Svobode Lucijo Tacer. Po njenih besedah poslanci koalicije s tem uresničujejo priporočila Varuha človekovih pravic in se odzivajo na pobude EU ter opozorila Sveta Evrope v zvezi s pomanjkljivo zakonodajno ureditvijo zagotavljanja pravice dostopa do odškodnine žrtvam trgovine z ljudmi.
Z odpovedjo pravnemu varstvu hitreje do odškodnine
Novela tako odpravlja formalni pogoj državljanstva Slovenije ali druge države članice EU za pridobitev odškodnine po tem zakonu in določa pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve. To je pomembno zlasti v kontekstu boja proti trgovini z ljudmi, saj žrtve navadno nimajo urejenega stalnega prebivališča ali državljanstva, je pojasnila Tacer. Druga sprememba pa uvaja možnost, da se upravičenec do odškodnine odpove pravnemu varstvu in s tem hitreje pride do odškodnine.
Podporo noveli zakona so v torkovi razpravi v DZ napovedali v koalicijskih Gibanje Svoboda in SD, v opozicijskih SDS in NSi pa so imeli pomisleke in so napovedali, da zakona ne morejo podpreti.
Kot je izpostavila Vida Čadonič Špelič (NSi), gre pri kaznivih dejanjih trgovine z belim blagom, tihotapljenja in prisilnih porok za izjemno zavržna kazniva dejanja, zato bi si v NSi “želeli bolj celovitega pristopa predlagatelja.” Tudi delitev odškodnin vseh žrtvam ne glede na državljanstvo lahko prinaša določene pasti, je dodala.
Kot je izpostavila, država ni vedno odgovorna oziroma kriva za storjena kazniva dejanja, temveč gre za posebno obliko varstva odškodnine, kadar izplačila ni mogoče izterjati od storilca. Nekatere države pa pri odškodninah postavljajo načelo vzajemnosti, kar pomeni, da odškodnino dodelijo zgolj državljanom tistih držav, ki bi take odškodnine dodelile tudi našemu državljanu, je med drugim izpostavila Čadonič Špelič.
Nasprotovanje predlogu novele so izrazili tudi v poslanski skupini SDS, saj jih med drugim skrbijo finančne posledice, ki jih prinaša, ter morebitne zlorabe.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je napovedal, da nameravajo do konca leta pripraviti sistemske spremembe zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje