Loče, zadnja vas v Sloveniji: "Ko poplavna voda odteče, z njo odtečejo tudi obljube politikov"

Naša ekipa je obiskala Loče, ki so dobesedno zadnja slovenska vas. Ležijo na skrajnem jugovzhodu države, na levem bregu Save tik ob meji s Hrvaško. Poplave so Loče prizadele v letih 1990, 1994, 1998, 2010, 2016, nazadnje pa avgusta 2023.

Poplavljata jih Sava, od katere so najbližje hiše oddaljene okrog 700 metrov, in Sotla, po sredini katere teče meja s Hrvaško.

Prebivalci Loč že več kot desetletje čakajo protipoplavno zaščito, a te nobena vlada ni niti začela graditi – ker jo vse povezujejo in pogojujejo z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice.

Država je gradnjo visokovodnih nasipov za to območje že leta 2013 vključila v državni prostorski načrt za hidroelektrarno Mokrice. V dokumentu državnega podjetja Infra, ki skrbi za izvedbo vodne, državne in lokalne infrastrukture ob gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, pa je zapisano, da "ukrepi varovanja pred visokimi vodami /.../ spadajo v del nedeljive infrastrukture ter jih kot takšne ni možno ločiti iz celovitosti izgradnje nedeljive infrastrukture na tem območju."

Vsi Ločani, s katerimi smo govorili, opozarjajo na nujnost takojšnjega začetka gradnje protipoplavnih nasipov, ne glede na to, ali oziroma kdaj bi se začela gradnja hidroelektrarne. "Ko poplavna voda odteče, z njo odtečejo tudi obljube politikov," so nam povedali prebivalci, s katerimi smo se pogovarjali.

Nekateri izgradnjo hidroelektrarne Mokrice podpirajo, drugi ji nasprotujejo. Slednji so prepričani, da domačinom ne bo prinesla nobenih koristi. Delovala bo brez zaposlenih, s krmiljenjem na daljavo. Ločani opozarjajo, da bi zaradi hidroelektrarne in akumulacijskega jezera izgubili več kot 200 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, še zadnja lovišča v svoji bližini in možnosti za ribolov v tekoči reki, medtem ko bi se bregovi spremenili v blato.

Izjave domačinov, ki bi vplive hidroelektrarne Mokrice najbolj občutili, si oglejte v videu na vrhu članka.

Kaj pravijo domačini?

"Obljube, obljube, obljube. V Ločah se počutimo kot drugo- ali tretjerazredni državljani," pravi Dušan Kovačič, ki izgradnjo hidroelektrarne podpira. "Glede nasipa in poplavne varnosti vsi samo obljubljajo, pridejo levi, pridejo desni, rumeni, rdeči, oranžni, pa nič od tega."

Nazadnje je imel avgusta 2023 poplavljen vrt, polovico njiv in klet. "Je velika škoda, potem pa naslednji dan udari še podtalnica, ki dodatno napolni klet, meter in več. Pa spet prečrpavanje, beljenje, čiščenje in tako naprej," opisuje in nam na zidu gasilskega doma, ki stoji sredi vasi, pokaže oznake, do kam je segala voda.

"V hiši je bilo 10 do 15 centimetrov vode. Hodili smo v škornjih. Kdor bi imel v hiši vodo, bi vedel, kaj je voda," pravi Jožica Librič, katere hiša je bila dvakrat poplavljena leta 1990, in nato še leta 2010.

"Najprej smo imeli parket, smo ga vrgli ven. Smo imeli laminat, smo ga vrgli ven. Zdaj imamo pa po celi hiši ploščice in je hladno. Kaj bom, če še enkrat pride vodo v hišo, mož je umrl, kdo bo to urejal?" se sprašuje. "Nasip mora biti, vsaj nasip, če že ne hidroelektrarna," nam pove.

Hiša Franca Ureka je prva oziroma zadnja v vasi. "Prvi dobimo vodo, zadnja gre od nas. Nazadnje je bilo tako leta 2023, koliko je ostalo blata in vsega," opisuje.

"Takrat so vsi obljubljali. Žalostno je, da so državne ali občinske komisije popisovale škodo, ampak nismo dobili niti centa. Mislim, da nihče v vasi ni," pravi in dodaja, da izgleda, da so tu doli zadnja vas, pozabljeni od vseh. "Iz nas delajo bedake. Meni je čisto vseeno za elektrarno, če je ali ni. Bi bil vesel, da bi bila že pred petimi leti. Samo tako v nedogled ne more iti. Da se izgovarjajo na elektrarno. Naj jo naredijo. Če ne, pa vsaj nasip, pa naknadno elektrarno. Tu nam je vsem cilj, da se vas zaščiti," poudarja.

"Postali bomo mostiščarji"

Medtem ko čakajo na protipoplavno zaščito, Ločani v medijih spremljajo, kako se gorvodno po celi Sloveniji urejajo rečne brežine, nasipi in kanali, pravi Urek. "Od Gorenjske, do Savinjske za Savinjo (ki se izliva v Savo, op. p.). To pomeni, da je vsa voda speljana v koridor in bo ta val vode še hitreje in še veliko večji prišel k nam. Mi smo pa tukaj ostali odprti in bomo imeli še veliko več vode kot doslej. In tega me strah."

Tudi njegovi sovaščani opozarjajo na ta problem in dejstvo, da neusklajena gradnja protipoplavne zaščite povzroči, da se ob poplavah še več vode razlije pri njih. "Napaka je, da so Savo zagradili vse od začetka do Hrvaške, brez kakršnihkoli odtokov," je prepričan Jožef Kežman.

"Mi smo zdaj retenzija za celo Slovenijo," dodaja Milan Božič. Retenzijsko območje je območje, kamor se ob visokih vodah razlije reka in kjer se voda začasno zadržuje.

"Ločko polje in vas sta do konca degradirana. Tudi če imamo parcele, v Ločah nihče več ne more dobiti gradbenega dovoljenja, ker bomo sčasoma postali mostiščarji. Žalostno je, da v toliko časa nihče ne more nič napraviti, ampak čakajo, da bo se vse do konca uničeno," pove Božič.

"Sosedje niso nikogar nič vprašali, so kar zagradili"

Druga reka, ki jih ogroža, mejna Sotla, je prav tako že dodobra zagrajena. "Sosedje Hrvati so delali nasip in niso nikogar nič vprašali, so kar zagradili Sotlo in delali nasipe," pravi Ivan Žibert, sicer predsednik agrarne skupnosti.

Tudi na slovenski strani Sotle je podobno. Oktobra je brežiški župan slovesno otvoril varovalni zid, nasipe in protipoplavne zapore med sosednjo vasjo Rigonce in Rakovcem. 2,3 milijona evrov vreden projekt je bil financiran s sredstvi EU iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Medtem se v Ločah bojijo, da bo to ob naslednjih poplavah še poslabšalo stanje pri njih. Milan Božič opozarja, da bodo novi nasipi ob Sotli še več vode preusmerili k njim na Ločko polje. "Tam se je Sotla v celoti razlila po travnikih in ni povzročila nobene škode. Zdaj pa bo vsa ta voda tukaj, v Ločah in spodnjem delu Rigonc. Ti dve območji sta zdaj tako rekoč odpisani in prepuščeni sami sebi," je izpostavil.

"Dejstvo je, da bo zemlja manj vredna. Že zdaj je manj vredna, ampak če bo prišlo do velikih razlivanj, bo še manj vredna," napoveduje predsednik agrarne skupnosti Žibert.

"Zavajajo nas, da ni materiala za gradnjo nasipov"

Ko so vaščani zahtevali, naj jim nasipe postavijo takoj, ne glede na usodo elektrarne, so dobili odgovor, da to ni mogoče, saj za gradnjo nasipov potrebujejo material, ki ga bodo izkopali ob gradnji hidroelektrarne.

"Protipoplavne zaščite v občini Brežice ni smiselno obravnavati ločeno od HE Mokrice, saj so vodnogospodarske, tehnične in prostorske ureditve medsebojno povezane in morajo zagotavljati celovito poplavno varnost," je za N1 povedal dolgoletni brežiški župan Ivan Molan. Ob tem je poudaril, da je pomemben razlog tudi zagotavljanje ustreznega gradbenega materiala za nasipe. "Projekt HE Mokrice predvideva približno 2,2 milijona m³ izkopnega materiala, ki se lahko uporabi za gradnjo protipoplavnih nasipov in spremljajočih ureditev. Takšno količino materiala je skoraj nemogoče zagotoviti drugače kot pri izkopu za akumulacijsko jezero," je zatrdil Molan.

Toda domačini medtem opazujejo, kako gradbena podjetja, ki gradijo protipoplavne nasipe ob reki Sotli, material zanje kopljejo pri Savi.

"Zavajajo nas z zgodbo, da ni dovolj materiala za nasip za obrambo same vasi Loče, saj da glede materiala gradnja elektrarne sovpada z gradnjo nasipa," pravi Gorazd Vašcer. "Obenem so pa ob Sotli naredili za približno isto metražo nasipov, kot bi našo vas rešila, in material tja vozili z območja Save. Tako da v eni zgodbi nam povejo, da materiala ni za nasip, po drugi strani ga pa od Save vozijo pet kilometrov stran, k drugi reki. Tam so naredil nasip za Sotlo, ki v bistvu ne brani nič razen močvirja," je povedal.

"Mogoče bi bilo fino, da nam nekdo to objasni. Odgovorov ne dobimo, tudi če vprašamo," je opozoril.

Domačini opozarjajo tudi, da je načrtovana vrsta nasipa neustrezna. "Nameravajo postaviti okrogli nasip. Takega imajo pri Čateških toplicah (te so v bližini, na drugem bregu Save, op. p.) in vsakič, ko pride poplava, se vozijo s čolni," opisuje Milan Božič. "Voda ne pride iz Save, ampak iz podtalnice. Isto bo pri nas."

Tudi sovaščani mu pritrjujejo, da Loče potrebujejo klasični nasip. "Okrogli nasip ne bo nič pomagal, le mulj se bo nabiral okrog njega. Edino voda ne bo po vasi tekla, ampak bo počasi prihajala, pa zelo počasi odhajala," še dodaja.

"Eni se izgovarjajo na druge"

Alojz Supančič je eden od tistih Ločanov, od katerih je država odkupila kmetijska zemljišča, ki bodo po postavitvi hidroelektrarne potopljena z akumulacijskim jezerom. Do začetka gradnje lahko te njive še obdelujejo, saj bi se sicer začele zaraščati.

Kot so obljubljali, bi morala že stati tako hidroelektrarna kot nasip, pravi. "Ampak zdaj ni enega, ne drugega, eni se izgovarjajo na druge. Pravijo, da ne morejo narediti nasipa, ker ni elektrarne. Že od leta 2000 po vsaki visoki vodi napovedo, da bodo takoj naslednje leto začeli postavljati nasip in to se vleče v nedogled," pravi.

Dodaja, da razume, da so mnenja med domačini različna. "Tudi ko smo bili prisiljeni prodati zemljišča, je bilo to enim po volji, drugim pa ne. Osnovni nasip je glavni. Potem pa, če bo elektrarna, to ni naša briga. Nam je važno vas rešiti pred vodo," opozarja.

Ribič: Ogromno rib je izginilo, še slabše bo

Na spodnji Savi stoji pet hidroelektrarn. Načrtovana šesta, HE Mokrice, bi z zajezitvijo posegla ne le v Savo, ampak tudi v izliv Krke, kjer bo nastalo akumulacijsko jezero. Ključni razlog, da gradbeno dovoljenje za HE Mokrice doslej ni bilo izdano, so negativni vplivi na ribe, ki jih je na sodišču dokazalo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS).

"Za ribarjenje lahko kot ribič povem, da je že zdaj slabo. Zaradi tople vode se je pojavilo ogromno trave, rib več ni toliko," pravi lokalni ribič Domen Štefanič.

Hidroelektrarne gorvodno, zadnjo v Brežicah so zgradili leta 2017, so rečno okolje zelo spremenile, opisuje. "Prej smo imeli veliko več manevrskega prostora. Radi lovimo v naravni, tekoči vodi. Čim hitrejši je tok, več kisika je v vodi in več rib lahko preživi," opisuje Štefanič.

"Ko se zgradi hidroelektrarna, se pojavi ogromno mulja in vodnega rastlinja. Ogromno rib je izginilo, posebej na območju od hidroelektrarne Brežice do Krškega. Platica je izginila, podust je izginil, samo zato, ker nimajo proda, da bi se lahko drstile. Ogromni pogini se pojavljajo zaradi tople vode, ampak nobenemu ni mar," pravi.

Prepričan je, da t. i. ribje steze, ki naj bi ribam omogočale, da plavajo mimo hidroelektrarne, napačno sprojektirane in v praksi ne delujejo. Po njegovem mnenju bi HE Mokrice stanje še poslabšala.

"Jezero gnojnice" in izguba zemljišč

Jožef Kežman je prepričan, da hidroelektrarne ne potrebujejo in opozarja na škodo, ki bi jo ta povzročila.

"Če bodo elektrarno napravili, bodo potopili 300 hektarjev plodne zemlje. Elektrika iz elektrarne ne bo nikdar povrnila, kaj bi tu zraslo. To je plodna zemlja," je povedal in opozoril, da bi ob zajetju nastalo "živo močvirje".

"Če elektrarno zgradijo, bo to jezero gnojnice Slovenije. In od tega mi koristi ne bomo imeli nič," je prepričan Kežman. "Pred leti so malo prepozno izpustili vodo iz Brežiškega jezera (akumulacije pri HE Brežice). Tista voda, ki je stala, tam je bilo živo močvirje. Še zdaj, več let zatem, raste polovico manj kot prej. To je bilo živo blato. S traktorjem niti v prvem pogonu nisi mogel priti ven. Od tega koristi ne bo," je povedal.

"Smrdeča mlaka"

V projektu gradnje hidroelektrarne Mokrice in pripadajočih ureditev je predvidena tudi renaturalizacija oziroma nova struga Gabernice. To je potok, ki je nekdaj tekel med Savo in vasjo Loče. Zdaj je struga suha, po izgradnji hidroelektrarne pa bi jo oživili.

Domačini pravijo, da bi taka ureditev razmere zanje še poslabšala.

"Tu bodo delali še novi kanal za novo Gabernico, sedem kilometrov, in bo tekla tu za vasjo. Čim se bo Gabernica dvignila, še preden bo Sava poplavljala, bo že Gabernica poplavljala, pa o tem nihče nič ne razmišlja," pravi Milan Božič.

Spominja se, kako so imeli v mladih letih v bližini vasi mlako. "Ločko mlako. To je bil pojem za nas, mlade in starejše, pa tudi za živali. Tam so bile race, gosi in druge živali. Poleti, ko sem bil še mlajši, smo v njej lovili ribe, pozimi pa smo se tam sankali in igrali hokej. Potem so nekateri govorili, da mlaka smrdi in da jo je treba zasuti," opisuje. "Zdaj pa načrtujejo še tako imenovano oživitev mrtvic. V kanal Gabernice bodo odplake iz čistilne naprave speljane do hrvaške meje. Če bi namreč te odplake speljali v bodoče akumulacijsko jezero, bi vse ostalo na površju. To pa ne bo nič smrdelo? To bo pa zdaj zadovoljiva situacija?" se sprašuje. "Zelo žalostno."

"Hidroelektrarna ne bo izboljšala ničesar, le določenim bo odebelila žepe," je prepričan Božič. Tudi on opozarja na izgubo zemljišč.

"Kar se tiče kmetijstva imamo tukaj eno najlepših polj, ki bo v celoti uničeno. Tudi lovne površine bodo povsem uničene. Še tisto malo dreves in grmovja, ki je ostalo za divjad, bodo zdaj vse počistili. Od vsega skupaj ne bo ostalo nič," napoveduje.

"Mi, lokalci, od tega nimamo popolnoma nič. Žal si ne moremo nič pomagati, ker vedno prevladajo tisti na vrhu. In potem vse teče naprej tako kot doslej," zaključi.

Preberite še, kaj o hidroelektrarni in protipoplavni zaščiti napovedujejo kandidati za župana Brežic.

V seriji prispevkov o HE Mokrice smo že poročali o postopku prevlade javne koristi in pritožbi Hrvaške, ki jo skrbi vpliv hidroelektrarne na zajetje pitne vode za Zagreb. V prihodnjih tednih si boste lahko ogledali in prebrali tudi prispevke o stanju reke Save ter pomenu HE Mokrice in ostalih hidroelektrarn za samooskrbo Slovenije z obnovljivimi viri električne energije.