Kakšno podnebno politiko bo vodila vlada, katere premier zanika znanstvena dejstva?

Predsednik vlade Janez Janša je večkrat zanikal znanstveno ugotovitev, da je vzrok segrevanja podnebja človekova dejavnost, predvsem kurjenje fosilnih goriv, premoga, nafte in plina.

Med drugim je v izjavah dejal, da so glavni razlog za višje temperature sončeve eksplozije, in ne izpusti ogljikovega dioksida. To je ena od pogostih navedb zanikovalcev podnebnih sprememb, ki nimajo znanstvene podlage (več na tej povezavi). Povedal je tudi, da bi z zniževanjem izpustov CO2, ki ga dihajo zelene rastline, škodovali sami sebi.

Kakšno podnebno politiko bo v času rekordnih vročinskih valov, vse pogostejših suš, poplav in neurij vodila njegova vlada?

O tem smo povprašali ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. "Karkoli so rekli ministri, morate vprašati predsednika vlade, ministre. Ko sedimo za isto mizo, se pogovarjamo z argumenti in na koncu pač pridemo do takšne rešitve, kot bo," je dejala.

Kakšno pa je njeno stališče do znanstvenih dognanj o podnebnih spremembah?

"Poglejte, ali je pomembno, kaj jaz verjamem kot ministrica? Jaz izključno poslušam stroko. Verjamem v dva spola, ne šestnajst. To pravi znanost," je dejala, na kar smo ponovili, da znanost pravi tudi, da kurjenje fosilnih goriv povzroča podnebne spremembe.

Vmes je posredoval ministričin predstavnik za stike z mediji, mi pa smo še naprej želeli odgovor na vprašanje o načrtovanih ukrepih za blaženje podnebnih sprememb.

"Boste jih pravočasno izvedeli. Mislim, da gre tukaj za provokacije," je odgovorila okoljska ministrica.

Posnetek si lahko ogledate na vrhu članka.

OECD: Slovenija napreduje

Ministrica je na ta vprašanja odgovarjala na včerajšnji predstavitvi Okoljskega pregleda Slovenije – dokumenta, v katerem je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) neodvisno ocenila napredek Slovenije na področju okoljske in podnebne politike v zadnjih letih.

Pregled ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na konkretne vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri širitvi sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, potrebo po hitrejšem zmanjševanju emisij, zlasti v prometu, ter na razkorak med sprejetimi cilji in njihovim izvajanjem.

"Vprašanje zmanjševanja emisij ostaja pomembno predvsem v prometu," je na predstavitvi pred tujimi strokovnjaki priznala ministrica Polona Rifelj in izpostavila, da moramo upoštevati slovenske razmere: razpršeno poselitev, veliko dnevnih migracij, močan tranzit. "Vendar to ne spreminja cilja, da moramo emisije zmanjševati," je še enkrat poudarila in pojasnila, da je "zmanjševanje emisij smiselno povezati z razvojem javnega potniškega prometa in železnic, čistejšimi vozili in infrastrukturo, ki ljudem omogoča, da te alternative dejansko uporabijo."

Medtem ko okoljska ministrica v besedah izpostavlja nujnost zniževanja izpustov, tudi čistejših vozilih za prebivalce, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec poudarja, da subvencij za nakup električnih vozil ne bo več.

Ne le to, subvencije za nakup dizelskega goriva za kmete in avtoprevoznike bodo financirane iz denarja, zbranega s prispevkom za obnovljive vire energije. Tega plačujemo na položnicah za elektriko, plin, daljinsko toploto in pri nakupu goriva na črpalkah. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE) pravi, da gre za namenska sredstva, ki se lahko porabijo le za podpore proizvodnji energije iz obnovljivih virov in druge namene, določene z zakonom.

Kaj o porabi sredstev OVE za nasproten namen pravi okoljska ministrica?

"Kar se tiče same cene goriva, vemo, da je ta najnižja, če jo primerjamo z okoliškimi državami, tako da tukaj se je vlada ustrezno odzvala. V kolikor pa bo razvojni zakon šel skozi, bomo imeli tudi tam podlago, da posežemo v cene goriva za naše prebivalstvo," je dejala.

Na ponovljeno vprašanje o porabi sredstev OVE za subvencije za nakup goriv pa je odgovorila, da so ukrep na vladi sprejeli, ker imajo določeni resorji težave. "Kar se tiče pa same porabe sredstev, pri nas je podnebni sklad, vemo, zakaj morajo biti ta sredstva namenjena. Dobili smo negativno oceno računskega sodišča, tako da bomo zdaj sledili temu, da bomo sredstva namenjali za to, kar so, za kaj so pač namenjena in za kaj se zbirajo," je povedala in dodala, da lahko odgovarja samo za svoj resor, za ostale pa ne.

Na vprašanje o izjavah ministra za energetiko, da ne verjame v zeleni prehod, pa Rifelj pravi, da uradno z ministrstva za infrastrukturo in energetiko niso dobili nobenih pobud, da bi lahko preučili, kaj je s tem mislil. "Je pa ideja, kar se tiče zelenega prehoda, ta, da se mora gledati celostno, se pravi, kaj en ukrep prinese in kaj na drugi strani povzroči škodo. Pluse in minuse je treba pretehtati, katera je tista najbolj racionalna odločitev," je poudarila.

Ministrica je povedala še, da je dala soglasje za dodatno zadolževanje Eko sklada za pridobitev sredstev za subvencije za toplotne črpalke. "Kar pomeni, da bi se čim več kurilnih naprav zamenjalo, to so tiste, ki najbolj onesnažujejo zrak," je navedla Rifelj.

OECD: Ukrepi morajo biti ciljno usmerjeni

Direktor direktorata za okolje OECD Jaime de Bourbon de Parme je o financiranju fosilnih goriv z denarjem, zbranim za OVE, dejal, da se s podobnimi izzivi soočajo številne države.

"Z vidika OECD je izjemno pomembno pogledati celotno sliko. Težko je namreč na eni strani imeti cilje za zmanjševanje izpustov, na drugi pa subvencionirati fosilna goriva," je poudaril in dodal, da je bilo veliko subvencij za fosilna goriva uvedenih v času kriz, kar je razumljivo.

"Vendar pri OECD močno zagovarjamo, da so takšni ukrepi zelo ciljno usmerjeni in časovno omejeni ter da se hkrati ohranijo spodbude za spremembe. Če denimo z ukrepi blažite rast cen, je to eden od načinov za pomoč. Vendar morate poskrbeti, da cena ne pade tako nizko, da bi ljudje zaradi tega porabili enako ali celo več energije kot prej in se ne bi več osredotočali na energetsko učinkovitost," je poudaril.

Zato OECD vedno priporoča ciljno usmerjeno in časovno omejeno pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. "V nasprotnem primeru lahko pride do učinka ujetosti: ljudje se na takšno podporo navadijo, obenem pa je z vidika javnih financ izjemno draga," je poudaril.

Kaj bo s podnebnim zakonom?

Državni zbor je v prejšnji sestavi, lani po skoraj dveh letih usklajevanj potrdil podnebni zakon, ki ga je zaradi prenosa več evropskih direktiv od Slovenije terjala tudi EU. Sprejeta verzija zakona po mnenju podnebnih strokovnjakov ni prav ambiciozna, saj zakon, med drugim, ni ukinil subvencij za fosilna goriva.

Kakšni so načrti aktualne vlade? Ministrica Rifelj pravi, da morajo podrobnosti še preučiti, a da jo je Skupnost občin opozorila, da je podnebni zakon neživljenjski in neuresničljiv. "Treba ga pregledati in videti, kje in kaj lahko naredimo, da bodo sredstva porabljena za to, oziroma ukrepi, da bomo dosegli cilje," je povedala.

Glede podnebne politike pa, da "se je pogovoriti in najti tiste kompromise, ki so dobri za vse, ki so dobri za Slovenijo".

Kaj državam, na čelu katerih so politiki, ki zanikajo znanstvena dejstva o podnebju, svetuje OECD?

To vprašanje smo zastavili direktorju direktorata za okolje OECD Jaimeju de Bourbon de Parmeju. Odgovoril je, da ima OECD glede podnebne znanosti zelo jasno stališče.

"Podnebna znanost je osnova, na kateri temelji naše delo," je bil jasen de Bourbon de Parme. "Sami nismo znanstveniki, ki pripravljajo ta poročila, temveč se opiramo na delo tisočev znanstvenikov. Upoštevamo ugotovitve Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ter na podlagi teh dejstev in podatkov oblikujemo politike in priporočila za vse države članice, je navedel.

"Pri tem vztrajamo ne glede na različna mnenja ljudi o podnebnih spremembah. Hkrati iščemo tudi širše koristi. Preučujemo, kako so podnebne spremembe povezane z gospodarstvom in socialnimi vprašanji. Pogosto obstajajo tudi koristi na drugih področjih, zato skušamo tudi državam, ki težje sprejemajo ugotovitve podnebne znanosti, ponuditi načine za napredek," je še odgovoril. Posnetek si lahko ogledate spodaj.