Policija je zoper nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanijo podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Policijska uprava Ljubljana je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zoper nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanijo podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ovadbo je podala po drugem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, ki določa kazen do treh let zapora.
Postopek je sprožila Pravna mreža za varstvo demokracije v sodelovanju z Odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle, ki je zoper Urbanijo maja 2021 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložila kazensko ovadbo. Ocenila je namreč, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je Urbanija kot uradna oseba in javni uslužbenec izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, s tem pa je Slovenski tiskovni agenciji (STA) povzročil večjo škodo.
V ovadbi je Pravna mreža za varstvo demokracije navedla, da je Urbanija kot direktor Ukoma večkrat zahteval dokumentacijo STA, čeprav za to v zakonodaji ni imel podlage, in je posegel v uredniško neodvisnost agencije. Izpostavila je tudi, da v nasprotju z zakonodajo ni pravočasno odredil in odobril plačil za opravljanje javne službe, s tem pa je Slovenski tiskovni agenciji povzročil premoženjsko škodo in onemogočal njen obstoj.
Na tožilstvu so za STA lani pojasnili, da je pristojna tožilka v zadevi, v kateri je Pravna mreža ovadila Urbanijo, od sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana zahtevala dopolnitev kazenske ovadbe. To dopolnjevanje pa se je močno zavleklo. Kot smo poročali julija letos, je policija pristojnega tožilca kar sedemkrat zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev kazenske ovadbe.
Kot razlog, da se je predkazenski postopek v omenjeni zadevi zavlekel, so na Policijski upravi Ljubljana tedaj za N1 navedli, da obravnave kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete zahtevajo pridobivanje in preučitev obsežne dokumentacije iz različnih virov. “Zbiranje obvestil se v teh primerih opravlja z veliko osebami, prav tako pa je to zbiranje obvestil oteženo, saj v veliko primerih različni subjekti tekom preiskave ne sodelujejo z enako stopnjo kooperativnosti. Posledično ti dejavniki že tako zapletene preiskave še dodatno podaljšujejo,” so poudarili.
Urbanija o ovadbi še ni obveščen
Urbanija se je sicer junija 2021 na ovadbo Pravne mreže za varstvo demokracije odzval tako, da je na isto tožilstvo vložil kazensko ovadbo proti predstavnici Pravne mreže Katarini Bervar Sternad in proti tedanji odvetnici Nataši Pirc Musar. Očital jima je, da sta ga krivo ovadili.
Danes pa nam je Urbanija rekel, da sam o tem, da je policija zoper njega podala kazensko ovadbo, še ni obveščen in da ga preseneča, da novinarji to izvedo prej kot on. Preseneča ga tudi, da je policija zadevo tako dolgo vlekla. “Če policija po novem ovadbe podaja zato, ker smo upoštevali podpisane pogodbe in obstoječo zakonodajo, je pa situacija res čudna. Očitno pričakujejo, da bi moral delovati nezakonito,” je dejal nekdanji direktor Ukoma.
Dodal je še, da je “ob vseh zlorabah policije, na katere je opozorila tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ovadba pravzaprav pričakovana”. “Očitno ne živimo več v pravni, temveč v avtoritarni državi, da ne rečem v diktaturi. V taki državi pa so takšne ovadbe normalni vzvodi teroriziranja vseh, ki ne vpijejo v isti rog kot predsednik vlade Robert Golob,” je še dejal Urbanija.
V Pravni mreži za varstvo demokracije zadovoljni
V Pravni mreži za varstvo demokracije pa so kazensko ovadbo, ki jo je podala policija, pozdravili. “Čeprav predkazenski postopek traja že dolgi dve leti in pol, smo zadovoljni, da se kljub vsemu premika. Za ohranjanje demokracije je pomembno, da državni organi svoje naloge izvajajo pošteno in v razumnem roku. To je edino zagotovilo, da so varovane tako pravice domnevnih storilcev kaznivih dejanj kot tudi interes javnosti, ki je v tem, da se nosilci vsakokratne oblasti pri izvajanju svojih nalog in odgovornosti vedno in povsod zavedajo svoje zavezanosti spoštovanju prava,” so poudarili.
Kaj je vsebina 257. člen kazenskega zakonika – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
(1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje storilec iz prejšnjega odstavka, ki izkoristi svoj položaj ali vpliv za nezakonito povečanje lastnega premoženja v večji vrednosti.
(5) Če je storilec z dejanjem iz tretjega in četrtega odstavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno premoženjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje