Policijska sindikata ločeno vložila zahteve za presojo ustavnosti

Slovenija 25. Nov. 202115:383 komentarji
Delite:
Policija
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Policijska sindikata sta uresničila napovedi in na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. Kljub temu da ju motijo tudi nekateri isti členi, pa se sindikata za nista dogovorila za skupno ukrepanje. Pri tem so v Policijskem sindikatu Slovenije predlagali tudi, naj ustavno sodišče zadrži uveljavitev spornih členov.

Oba sindikata od ustavnega sodišča zahtevata presojo člena, ki je razrešil velik del policijskih direktorjev – med njimi direktorja uniformirane in kriminalistične policije, direktorje policijskih uprav in komandirje policijskih postaj. Položaj jim je prenehal z uveljavitvijo novele, ki določa, da mora izbirni postopek za ta mesta steči v treh mesecih. Mandat bo po novem omejen na pet let, kandidati bodo na delovno mesto lahko imenovani dvakrat.

Sindikata se strinjata, da so ustavno sporna tudi določila o dopolnilnem delu, stavki in volilni pravici. Gre za določila, da mora policist generalnega direktorja policije obvestiti tudi o opravljanju znanstvene dejavnosti in pedagoškega dela, dela v kulturnih, športnih, humanitarnih in podobnih organizacijah ter delu na publicističnem področju. Generalni direktor pa lahko opravljanje dopolnilnega dela policistu prepove.

Novela zakona omejuje tudi stavko ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju. Spremenjen zakon pa določa tudi, da policist ne sme biti član stranke in ne sme opravljati funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika. Če prevzame, katero izmed naštetih funkcij, bo odpuščen.

Policijski sindikat Slovenije (PSS), ki ga vodi Rok Cvetko, meni, da je ustavno sporen tudi člen o usmerjanju dela policije v predkazenskih postopkih.

SPS že vložil vse zahteve, PSS vlaga postopoma

Sindikat policistov Slovenije (SPS) je zahtevo za ustavno presojo vložil v ponedeljek, je povedal predsednik sindikata Kristjan Mlekuš. PSS pa je do sedaj vložil zahtevi za ustavno presojo členov, ki se dotikajo volilne pravice in dopolnilnega dela. Predvidoma bodo ostale zahteve vložili do konca meseca oziroma v začetku decembra. “V sindikatu aktivnosti prilagajamo učinku – tiste, ki učinkujejo takoj, smo vložili najprej, tiste, ki imajo določena prehodna obdobja, bomo vložili postopoma,” je povedal Cvetko.

Zakaj se sindikata nista uskladila za skupno vložitev? “Sindikata sta pri svojem delovanju samostojna. Predhodnega dogovora o skupnih vlaganjih ni bilo,” je povedal Cvetko in dodal, da se na njih ni obrnil nihče iz PSS.

“Novela prinaša možnost, da lahko vladajoči na omenjene položaje v policiji imenujejo osebe, ki so jim všeč. Pride torej lahko do političnih zlorab, saj v zakonu ni nobenih zavor in ravnovesij več,” je o spornem določilu, s katerim je vlada razrešila vodilne v policiji, povedal dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede.

Lobnikarju se to, da bo direktorjem policijskih uprav in komandirjem policijskih postaj po novem mandat omejen na pet let z možnostjo enkratne ponovitve ne zdi sporno. Kot pravi, se korupcijska tveganja v primeru neomejenih mandatov povečajo. Kot nesprejemljivo pa izpostavlja, da niso natančno predpisani postopki in pogoji za zasedbo omenjenih pomembnih položajev v policiji.

Komentari

Vaš komentar