Od leta 2017 so nevladne organizacije na zunanjih mejah EU zabeležile 24.990 neredko nasilnih primerov nezakonitih vračanj migrantov. Realno število t. i. pushbackov naj bi bilo še više, obmejni organi pa naj bi migrante pretepali, jim brili glave, jih prisilno slačili, spolno zlorabljali in jih napadali s psi. Iz objavljenih pričevanj je razbrati, da naj bi se nekaterih nasilnih dejanj posluževali tudi slovenski policisti.
Mreža Border Violence Monitoring Network (BVMN) je ta teden v Evropskem parlamentu predstavila posodobljeno študijo o nezakonitih vračanjih migrantov na zunanjih mejah EU, tudi Slovenije. Poročilo vključuje 1633 pričevanj, s pomočjo katerih so od leta 2017 zabeležili 24.990 neredko nasilnih primerov t. i. pushbackov. V nezakonite prakse je bilo po navedbah avtorjev poleg Slovenije vpletenih še 14 držav, in sicer Avstrija, Italija, Grčija, Hrvaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Bolgarija, Severna Makedonija in Albanija.
Pri BVMN, združenju, ki od leta 2016 beleži sporna ravnanja varnostnih organov na mejah EU, poudarjajo, da ne gre za sporadične primere nasilja, število incidentov pa po njihovem prepričanju v zadnjih letih narašča. Avtorji poročila policijske organe številnih držav na migrantskih poteh obtožujejo, da so se posluževali “grozljivih taktik odvračanja”. Migrante naj bi tako pretepali, jim brili glave, jih prisilno slačili, spolno zlorabljali in jih napadali s psi.
“Nezakonita vračanja so nezakonita po mednarodnem pravu, a oblasti držav članic že dolgo ignorirajo takšne kršitve človekovih pravic, ki so v nasprotju z mednarodnimi obvezami EU,” so zapisali pri mreži. Kot še opozarjajo, v zadnjem času beležijo vse več poskusov oblasti, da kriminalizirajo in ovirajo delo nevladnih organizacij.
Članici BMVN sta med drugim tudi slovenski nevladni organizaciji Infokolpa in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki sta sodelovali pri pripravi poročila, ki zajema obdobje več preteklih vlad, ne pa tudi aktualne pod vodstvom Roberta Goloba in odhajajoče ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar.
Slovenski avtorji iz omenjenih organizacij v obdobju od izdaje zadnje različice poročila, torej v letih 2021 in 2022, opisujejo nadaljevanje “sistematičnih praks pushbackov iz Slovenije na Hrvaško”. Kot pojasnjujejo, slovenska policija migrante vrača prek južne meje v skladu z meddržavnim sporazumom o vračanju, pri čemer pa morajo hrvaški varnostni organi odobriti takšno vračanje.
Kot navaja poročilo, izročitev na Hrvaško za migrante v praksi pomeni, da so tam lahko podvrženi nasilju, praviloma pa so nato nadalje izgnani v BiH ali Srbijo. Sklicujoč se na uradne podatke poročilo ugotavlja, da je Slovenija od začetka 2018 do pomladi 2022 opravila 32.000 takšnih vračanj.
Število vračanj se je glede na navedbe avtorjev poročila letos bistveno zmanjšalo, v veliki meri zaradi nepripravljenosti hrvaških organov, da sprejmejo migrante, ki trdijo, da so v Sloveniji zaprosili za azil. Kljub temu slovensko-hrvaška meja še naprej ostaja nevarna za prečkanje, kot to potrjujeta tragična primera posameznika iz Bangladeša, ki je utonil v Kolpi, in 10-letne deklice iz Turčije, ki je utonila v Dragonji.
Iz objavljenih pričevanj je razbrati, da naj bi se tudi slovenski policisti posluževali nasilja v obliki poniževanj, brcanj in zastraševanj, nehumanemu ravnanju pa naj bi bili migranti še v bistveno večji meri podvrženi po tem, ko so jih slovenski organi izročili na Hrvaško.
O nepravilnostih pri ravnanju slovenskih organov je v svojem lanskem poročilu opozarjal tudi varuh človekovih pravic z ugotovitvijo, da je večina migrantov s strani slovenskih organov vrnjena na Hrvaško in v druge sosednje države, ne da bi jim bila izdana pisna odločba, zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje.
Potem ko je prejšnji notranji minister Aleš Hojs pred letom dni najostreje zanikal, da bi slovenska policija izvajala pushbacke na meji, je njegova naslednica na čelu ministrstva Bobnar julija letos sporočila, da imajo policisti zdaj nove usmeritve, po katerih morajo pri postopkih na meji evidentirati, da je bila obravnavana oseba seznanjena s pravicami, ki izhajajo iz zakona o mednarodni zaščiti in evropske zakonodaje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje