Po tem, ko so v SDS oktobra lani vložili predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi, poslanci danes opravljajo splošno razpravo o predlogu. Da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ocenjujejo v Svobodi in Levici, v SD si želijo uskladitve za širšo družbeno podporo. V NSi so napovedali, da bodo predlog zakona podprli.
Poslanci opravljajo splošno razpravo o predlogu zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki ga je oktobra vložila SDS. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v imenu predlagatelja v dopolnilni obrazložitvi predloga zakona na seji DZ dejala, da je del kakovostnega zdravstvene oskrbe paliativna oskrba kroničnih bolnikov z neozdravljivo boleznijo. Predlog zakona so vložili v parlamentarno proceduro, saj menijo, da mora Slovenija nujno narediti korak v smeri sistemske ureditve paliativne oskrbe. Dostopna mora biti vsem ne glede na kraj bivanja in starost, je poudarila.
Dejala je, da bi predlog zakona zagotovil izvajalce oskrbe in plačnika, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bi oskrbo financiral iz prispevkov obveznega zavarovanja. Zatrdila je, da je bil lani predviden obseg sredstev za paliativno oskrbo 16,1 milijona evrov, realiziranih storitev pa je bilo le za dobrih sedem milijonov evrov. “Paliativna oskrba lahko pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje in ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepozna umiranje kot naraven proces,” je dejala. Poleg tega nudi podporo bližnjim bolnika in njegovim negovalcem ter se izvaja skladno s prepričanji bolnika.
Državna sekretarka Eva Vodnik na ministrstvu za zdravje je v imenu vlade dejala, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. “Vlada zelo podpira vsa prizadevanja za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji, meni pa, da predlog zakona ne prinaša ničesar, kar se ne bi že izvajalo,” je dejala. Opozorila je, da predlog zakona ureja vsebino, ki posega v področje drugih zakonov. Ocenila je, da je predlog vsebinsko in pravno neustrezen, poleg tega ni terminološko usklajen s področno zakonodajo.
Državna sekretarka je še zagotovila, da paliativni oskrbi posvečajo veliko pozornosti. Poudarila je, da se od leta 2004 trudijo za enakomeren razvoj te dejavnosti, leta 2011 pa je Slovenija dobila državni program paliativne oskrbe kot ena redkih držav.
Poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal, da predloga zakona ne bodo podprli, saj z ničemer ne bi prispeval k izboljšanju stanja na tem področju. “Težave, ki jih ima paliativna oskrba v Sloveniji, ne izvirajo iz pomanjkljive zakonske ureditve ali slabo napisanih pravil. Področje šepa zaradi dolgoletnega izčrpavanja javnega zdravstva od skopuške države, preračunljivih zasebnikov in cehovske organiziranosti. Tega ta zakon ne bo spremenil,” je dejal Jakopovič.
Poudaril je, da bi predlagatelj v zdravstveni sistem vrnil vlogo Cerkve pri skrbi za umirajoče. “Hospic timov ne bi vodil zdravnik, koncesije za le-te pa bi se prosto delile,” je dejal. Ocenil je, da je državni program paliativne oskrbe dober, težave pa so pri izvajanju programa, saj so negovalni oddelki v bolnišnicah kadrovsko in organizacijsko podhranjeni.
Poslanka Svobode Sara Žibrat je dejala, da je predlog strokovno pomanjkljiv in neprimeren. Čeprav namen predlagatelja glede ureditve tega področja pozdravljajo, menijo, da v oblikovanje predloga niso dovolj vključili stroke. Med drugim jih še moti, da so se v predlogu osredotočili na ureditev hospic oskrbe, ki naslavlja le obdobje umiranja. Poleg tega so se osredotočili na negovalne oddelke, čeprav bi moralo biti delo na bolnišničnih oddelkih za akutno paliativno oskrbo prednostno področje urejanja tega področja.
Poslanka SDS Jelka Godec verjame, da je predlog zakona primeren za potrditev v prvem branju, v nadaljevanju pa bi predlog lahko izboljšali z dopolnili. Meni, da država ni dovolj aktivna pri urejanju storitev paliativne oskrbe. “Nikoli ni etično sprejemljivo opustiti ali odtegniti paliativne oskrbe,” je poudarila.
Poslanka NSi Iva Dimic je dejala, da bi o življenju, pravici do lajšanja bolečin in drugih spremljevalnih simptomov odločati državljani na referendumu. Napovedala je, da bodo predlog zakona podprli kot primernega. Menijo, da so z naraščanjem števila kroničnih obolenj in podaljšanjem življenjske dobe vedno večje potrebe po paliativni oskrbi. “Celostna paliativna oskrba je ena od osnovnih pacientovih pravic in zato bi morala biti tudi državna prioriteta na področju zdravstvene dejavnosti,” je poudarila.
Poslanka SD Bojana Muršič je dejala, da predlog zakona ocenjujejo kot “mini sistemsko ureditev, ki je sicer dobro zasnovana, a bi morale določene podrobnosti biti bolje izpeljane”. Ministrstvo za zdravje je pozvala, da predlog zakona uskladi s strokovnimi službami in drugimi, da bi pridobil širšo podporo. Prav tako je pozvala vlado, naj zagotovi stabilno vzdržno financiranje vseh zdravstvenih storitev, vključno s paliativno oskrbo in hospic oskrbo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje