Državni zbor je s 53 glasovi za in 23 glasovi proti sprejel sklep, da predlog zakona o državnih simbolih, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Zakon na odboru za notranjo politiko namreč ni dobil zelene luči za nadaljnjo obravnavo.
Državni zbor je obravnaval predlog zakona o državnih simbolih, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS. Tak predlog so vložili, ker želijo državljane spodbuditi k pogostejšemu izobešanju zastave in prepovedati javno poveličevanje vseh simbolov totalitarnih režimov, je na seji pojasnil Jože Tanko (SDS).
Prav tako ima sedaj veljavni zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, sprejet leta 1994, po mnenju Tanka pomanjkljivosti in je v očitnem neskladju z ustavo. Zakonodaja ter sistem državne uprave sta se od takrat močno spremenila, in zakon narekuje terminološko posodobitev, je bil dejal. Ustava namreč v svojem 6. členu kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico. Zakon pa sedaj Zdravljice kot himne sploh ne določa, temveč kot himno določa izključno sedmo kitico te pesmi, je dodal.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je med drugim poudaril, da so na ministrstvu že analizirali problematiko nadzora nad zakonom in ugotovljenimi pomanjkljivostmi ter da bo vlada po posvetovanju tudi s širšo javnostjo pripravila morebitne potrebne dopolnitve obstoječega zakona. Vlada po njegovih besedah ne podpira tega predloga zakona in predlaga državni zbor, da podpre sklep odbora za notranjo politiko, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
V razpravi je Miha Kordiš (Levica) opozoril, da je slovenska himna najlepša himna na celem svetu, ne zato, ker je slovenska in naša, ampak zato, ker je edina, ki prepeva o bratstvu med narodi. “Toda s takimi ‘rambo’ akcijami, kot smo jih deležni danes, do tega bratstva med narodi ne bomo nikoli prišli,” je poudaril.
Bojan Čebela (Svoboda) je poudaril, da ni prvič, da predlagatelji poskušajo v slovenski pravni red vpeljati predmetne spremembe. “Najbolj zanimivo pri tem pa je, da največja opozicijska stranka takšen predlog v obravnavo predloži zgolj takrat, ko je v opoziciji,” je dejal in dodal, da se v ozadju skriva namen podpiranja ideoloških tem in polarizacije.
“Negativno mnenje, ki smo ga na odboru za notranje zadeve pridobili, pa za nameček nakazuje na neprimerno pripravo tega zakona iz vidika pravne in celo ustavne skladnosti,” je menil Jonas Žnidaršič (SD). Do predloga zakona so bili namreč kritični v zakonodajno-pravni službi državnega zbora.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje