Povečanje državne uprave naj bi bilo namenjeno črpanju evropskega denarja

Slovenija 01. Okt. 202118:02 > 02. Okt. 2021 08:011 komentar
Delite:
Vladna in predsedniška palača
Foto: Denis Sadiković/N1

Vlada je včeraj sprejela skupni kadrovski načrt, s katerim za letošnje in prihodnje leto povečuje dovoljeno število zaposlenih v ožji državni upravi za 492. Zaposlovanja bo očitno precej več kot v preteklih letih.

Na včerajšnji dopisni seji je vlada med drugim sprejela skupni kadrovski načrt za letošnje in prihodnje leto. Z njim dovoljuje povečanje števila zaposlenih v državni upravi za 598. Od tega jih je 51 na upravnih enotah, 15 na policiji in 40 v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Preostalih 492 dodatnih zaposlitev bo torej v tako imenovanem ožjem delu državne uprave. Vojska ima namreč poseben kadrovski načrt.

Razrez je razviden na spodnjem izseku iz vladnega sporočila za javnost.

Skupni Kadrovski Načrt 2021/2022
Foto : Vlada

Stroške novih plač bodo morali proračunski porabniki zagotoviti znotraj lastnih finančnih načrtov. Tista ministrstva, ki so danes odgovorila na naša vprašanja, večinoma pravijo, da še ne morejo oceniti, kakšni bodo stroški dodatnih zaposlitev. Oceno sta zaenkrat podali samo ministrstvo za kulturo in ministrstvo za kmetijstvo, ki sta včeraj dobili dovoljenje za 16 oziroma 22 novih zaposlitev. Na ministrstvu za kulturo naj bi povprečen letni strošek na novega zaposlenega znašal dobrih 29.000 evrov, na ministrstvu za kmetijstvo pa dobrih 23.000 evrov.

Odločno zavračajo ugibanja o predvolilnem zaposlovanju

V primerjavi s prejšnjimi leti bo število novih zaposlitev državnih uradnikov precej veliko. Dvome v vladne motive pa spodbuja dejstvo, da bodo prihodnje leto parlamentarne volitve. Zato se postavlja vprašanje, ali želijo koalicijske stranke priskrbeti varne zaposlitve svojim članom.

Tista ministrstva, ki so danes odgovorila na naša vprašanja, so odločno zatrdila, da v okviru zaposlitev, ki jih je včeraj dovolila vlada, ne predvidevajo zaposlitev oseb, ki so zdaj na ministrstvih zaposleni na zaupanje oziroma za čas mandata ministra.

Uradno in neuradno predstavniki ministrstev zagotavljajo, da so zaposlitve potrebne zaradi izvajanja evropskih projektov. Teh bo v prihodnjih letih več predvsem zaradi programov, ki so bili sprejeti v okviru soočanja z epidemije.

Vsaj za del novih zaposlitev se neuradno pričakuje, da jih bodo zasedli sodelavci, ki so bili angažirani zaradi predsedovanja Evropski uniji. Tem se bodo v prihodnjih mesecih iztekle pogodbe za določen čas. Ker gre za posameznike, ki govorijo več tujih jezikov in so med predsedovanjem pridobili pomembne izkušnje, bi bilo škoda, če bi odšli drugam, so nam v neuradnih pogovorih povedali sogovorniki z več ministrstev. Dodali so, da je po predsedovanju EU leta 2008 državna uprava takšne kadre izgubila in ta napaka se ne sme ponoviti.

Vendar je teh oseb manj od števila predvidenih novih zaposlitev. Prejšnja vlada, ki jo je vodil Marjan Šarec, je marca 2019 za potrebe predsedovanja dovolila 350 zaposlitev za določen čas. Te kvota po naših neuradnih informacijah ni bila zapolnjena v celoti. Zaposlenih naj bi bilo okoli 270 oseb.

Več kot v prejšnjih letih

V prejšnjih letih so bila v skupnih kadrovskih načrtih predvidena precej skromnejša povečanja števila zaposlenih v državni upravi. Skupni kadrovski načrti so vezani na zakon o izvrševanju proračuna in ti so dovoljevali od 0,5 do 0,7 odstotno povečanje pri neposrednih proračunskih porabnikih. Po podatkih iz leta 2019 je bilo v državni upravi zaposlenih nekaj več kot 30.000 oseb, od tega približno polovica v ožji državni upravi. Pol odstotka od tega je torej 150, če govorimo o celotni državni upravi. Oziroma približno 75 v primeru ožje državne uprave.

Novembra lani pa je vladajoča koalicija sprejela zakon o izvrševanju proračuna z drugačno določbo. V njem ni bilo več zapovedano, da se lahko število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državne uprave poveča za 0,5 oziroma 0,7 odstotka. Zdaj je povečanje neomejeno, morajo pa biti dodatne zaposlitve namenjene naslavljanju potreb, nastalih zaradi obvladovanja okužb s koronavirusom oziroma učinkovitega črpanja evropskih sredstev.

Komentari

Vaš komentar