Predsednik Pahor meni, da bi bil odlog imenovanja veleposlanikov neutemeljen

Slovenija 17. Feb 202213:44 > 14:2713 komentarjev
Borut Pahor
Foto: Aljaž Uršej/N1

Predsednik republike Borut Pahor je zavrnil poziv LMŠ, naj v času pred volitvami ne podpiše ukaza o imenovanju novih veleposlanikov, saj da je to neutemeljeno in bi škodovalo slovenski diplomaciji. Odboru državnega zbora za zunanjo politiko se je v ponedeljek predstavilo šest od sedmih vabljenih kandidatov za veleposlaniška mesta.

Predsednik Borut Pahor je zavrnil poziv LMŠ, naj pred volitvami ne podpiše ukaza o imenovanju novih veleposlanikov. Odlog imenovanja kariernih veleposlanikov v okviru redne rotacije bi bil neutemeljen in bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov države v mednarodni skupnosti, je poudaril.

Pahor je v pismu predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu med drugim zapisal, da so postavitve novih veleposlanikov del redne rotacije in potrebne zaradi izteka mandatov sedanjih veleposlanikov. Zaradi trajanja celotnega postopka imenovanja oziroma postavitve novih veleposlanic in veleposlanikov, ki “ni vezana na volilni ciklus, kar je dobro”, bi bilo slabo in neprimerno čakati na izvedbo letošnjih volitev v državni zbor. Tudi v preteklosti menjave vlad (2018 ali 2020) niso vplivale na postopek imenovanja, saj za to ni utemeljenega razloga, je med drugim zapisal Pahor.

Postopek imenovanja veleposlanikov običajno traja pol leta, menjave na delovnih mestih v zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve se praviloma izvajajo v poletnem času, je pojasnil predsednik. Kot je dodal, se izbirni postopek običajno začne jeseni, tudi tokratni postopek, ki se je v skladu z uveljavljeno prakso z objavo notranje seznanitve začel 5. novembra lani, poteka v skladu s pravili, običajno prakso in v običajnih rokih.

Po predstavitvi kandidatov pred odborom DZ za zunanje zadeve bo ministrstvo za zunanje zadeve zaprosilo za agreman državo sprejemnico. “Po prejemu agremana mi bo vlada, sedanja ali nova, poslala predlog za postavitev veleposlanika. Postavil ga bom z ukazom, ki bo objavljen v uradnem listu Republike Slovenije. Po tem bom izdal poverilna pisma,” je sporočil. Kvota t. i. nekariernih vodij predstavništev Slovenije v tujini, ki jo vladi omogoča zakon o zunanjih zadevah, ostaja nezapolnjena, od leta 2021 so postavljeni trije od možnih petih, je dodal. “Trideset let po mednarodnem priznanju Slovenije in imenovanju prvih veleposlanic in veleposlanikov ocenjujem, da je delo najvišjih slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujini na visoki profesionalni ravni,” je zapisal Pahor.

Odbor šesterico ocenil kot primerno

Kot smo poročali, se ob izteku mandata sedanje vlade najožji sodelavci ministra Anžeta Logarja selijo na veleposlaniška mesta. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu (MZZ) Gašper Dovžan po naših informacijah odhaja za veleposlanika v Zagreb, drugi državni sekretar MZZ Stanislav Raščan na veleposlaniško mesto v Bratislavo, vodja Logarjevega kabineta Mihael Zupančič pa za veleposlanika v Köbenhavn.

Omenjena trojica je bila med sedmimi kandidati, ki naj bi se predstavili na ponedeljkovi zaprti seji odbora za zunanjo politiko, vendar se po besedah naših sogovornikov Dovžan zaradi službenih obveznosti seje ni udeležil. Ostalo šesterico kandidatov je odbor – ob odsotnosti več opozicijskih poslancev – z veliko večino ocenil kot primerno za veleposlaniško funkcijo.

Tako naj bi zeleno luč dobil tudi sedanji generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko Jernej Müller, ki odhaja na veleposlaniško mesto v Seulu. V Južni Koreji je sicer Slovenija veleposlaništvo odprla lani, to odločitev pa so na MZZ utemeljevali predvsem z gospodarskim sodelovanjem med državama.

Članom odbora za zunanjo politiko sta se po besedah naših virov predstavila še Sašo Podlesnik, ki se bo očitno s čela kadrovske službe MZZ preselil za veleposlanika v Kairu, in vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour, ki naj bi odšla za veleposlanico v Abu Dabi. Nad predstavitvijo slednje smo lahko nekaj pohvalnih besed slišali tudi v opozicijskih vrstah, kjer je bil največ kritik deležen nastop Matjaža Longarja.  Sedanjemu veleposlaniku v Grčiji, ki je blizu NSi, sicer štiriletni mandat poteče šele sredi prihodnjega leta. A si je Longar očitno zaželel drugo veleposlaniško mesto – preseliti se želi v Rim, od koder se letos v domovino vrača veleposlanik Tomaž Kunstelj.

Se je pa temu, da bi tik pred volitvami podpisal ukaz o postavitvi novih veleposlanikov, leta 2008 uprl takratni predsednik države Danilo Türk. “Mislim, da imamo preveč razgreto volilno situacijo in da bi ta nujno vplivala na proces odločanja, zato bodo tako razrešitve kot imenovanja počakali na čas po volitvah,” je svojo odločitev utemeljil Türk. Podobno je pred iztekom Bajukove vlade leta 2000 ravnal takratni predsednik republike Milan Kučan. Ocenil je, da bi bilo izbiro novih veleposlanikov higienično prepustiti novi vladi, in zavrnil podpis odpoklica petih veleposlanikov.

Komentari

Vaš komentar