So vladajoči kandidate za veleposlanike skrivali pred poslanci?

Slovenija 07. Mar 202215:09 > 18:455 komentarjev
Anže Logar
Foto: Egon Parteli/N1

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je imel na dnevnem redu današnje seje predstavitev petih kandidatov za veleposlanike. Vendar pa je bila seja prekinjena in bo odločanje potekalo na korespondenčni seji. Člani odbora iz vrst levosredinske opozicije so bili namreč šokirani, ker so gradivo dobili šele na sami seji in se torej na predstavitve kandidatov niso mogli pripraviti. Zato so sejo obstruirali.

Potem ko se je sredi februarja parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko (OZP) predstavilo prvih šest kandidatov za veleposlanike, ki naj bi v tujino odšli poleti, je bila na dnevnem redu današnje zaprte seje odbora predstavitev še petih kandidatov. Med njimi je bil državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan, ki se mu obeta veleposlaniško mesto v Zagrebu. Predstavitev Dovžana je bila sicer predvidena že na februarski seji OZP, a se je zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti.

Seja je bila prekinjena

Poleg Dovžana naj bi se danes predstavili še generalni sekretar MZZ Jožef Drofenik, ki odhaja na veleposlaniško mesto v Haag, generalna direktorica direktorata za zadeve EU Barbara Sušnik, ki se seli na čelo diplomatskega predstavništva v Bruslju, Tomaž Matjašec, ki je kandidat za veleposlanika v Rigi, in Nataša Bergelj, ki naj bi zasedla veleposlaniški položaj v Sofiji.

Vendar do odločanja OZP o njih danes očitno ni prišlo. Kot nam je dejala predsednica odbora Monika Gregorčič, je bila seja prekinjena, odločanje pa bodo opravili na korespondenčni seji.

Nik Prebil
Žiga Živulović jr./Bobo

Do zapleta je prišlo, ker so člani odbora gradivo prejeli šele, ko je današnja seja že potekala. To je levosredinsko opozicijo močno razburilo, saj pred začetkom seje sploh niso vedeli, kdo se jim bo danes predstavil in v katero državo odhaja ter se torej na pogovor s kandidati niso mogli pripraviti. Zato so po predstavitvi Dovžana, za katero so gradivo prejeli že pred mesecem dni, sejo obstruirali.

“Kar se je zgodilo na današnji zaprti seji OZP, je nov precedens aktualne vlade, ki je ekstremno nedopusten in nehigieničen,” je po odhodu s seje dejal poslanec LMŠ Nik Prebil. V dogajanju je prepoznal nadgradnjo političnega kadrovanja premierja Janeza Janše. “Glede na to, da je gradivo v državnem zboru od 13. januarja, se ne moremo znebiti občutka, da so ga načrtno skrivali pred poslanci,” je dejal Prebil. Po njegovih besedah je ta ocena toliko bolj verjetna, ker “imamo v Sloveniji opravka z avtoritativno vlado”.

Monika Gregorčič pa nam je dejala, da ji razlogi, zakaj člani OZP niso prejeli gradiva, niso poznani, in nas napotila na parlamentarno službo za odnose z javnostmi oziroma na oddelek za delo z gradivi.

Žiga Živulovič jr./Bobo

Iz predlogov za veleposlanike, ki jih je doslej prejel OZP, je razvidno, da v tujino odhajajo vsi najbližji sodelavci zunanjega ministra Anžeta Logarja: oba državna sekretarja, generalni sekretar MZZ, šef ministrovega kabineta …

Februarja je OZP šesterici kandidatov prižgal zeleno luč

Kot smo poročali, so se na februarski seji OZP poslancem predstavili državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan, ki odhaja za veleposlanika v Bratislavo, vodja Logarjevega kabineta Mihael Zupančič, ki se seli na čelo diplomatskega predstavništva v Köbenhavn, in generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko Jernej Müller, ki naj bi postal veleposlanik v Seulu. S predstavitvijo vseh treh so bili člani odbora – na seji so bili v veliki večini koalicijski poslanci – zadovoljni.

Prav tako sta zeleno luč parlamentarnega odbora pred tremi tedni dobila Sašo Podlesnik, ki se bo očitno s čela kadrovske službe MZZ preselil za veleposlanika v Kairu, in vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour, ki naj bi odšla za veleposlanico v Abu Dabi. Nad predstavitvijo slednje smo lahko nekaj pohvalnih besed slišali tudi v opozicijskih vrstah, kjer je bil največ kritik deležen nastop Matjaža Longarja, ki pa so ga člani odbora iz vladnih strank prav tako ocenili kot primernega.  Sedanjemu veleposlaniku v Grčiji, ki je blizu NSi, sicer štiriletni mandat poteče šele sredi prihodnjega leta. A si je Longar očitno zaželel drugo veleposlaniško mesto – preseliti se želi v Rim, od koder se letos v domovino vrača veleposlanik Tomaž Kunstelj.

Žiga Živulović jr./BOBO

V delu opozicije ocenjujejo, da gre pri tokratni izbiri veleposlanikov  v veliki meri za politično kadrovanje in da imenovanje novih vodij diplomatskih predstavništev tik pred volitvami ni higienično. Zato je stranka LMŠ predsednika države Boruta Pahorja pred dvema tednoma pozvala, da ukazov o imenovanju veleposlanikov pred oblikovanjem novega državnega zbora ne podpiše. Spomnimo, da je podpis ukazov o postavitvi novih veleposlanikov pred volitvami leta 2008 zavrnil tedanji predsednik republike Danilo Türk, osem let prej pa takratni predsednik države Milan Kučan.

Pahor pa je tokrat ocenil, da bi bil odlog imenovanja veleposlanikov neutemeljen, da bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov države v mednarodni skupnosti. To je utemeljil z navedbami, da postopek imenovanja veleposlanikov običajno traja pol leta, menjave na delovnih mestih v zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve pa se praviloma izvajajo v poletnem času.

Nik Prebil je predsednika republike danes pozval, naj ponovno premisli o svoji odločitvi. Ob tem je poslanec LMŠ dodal, da ne verjame, da bo Borut Pahor tokrat “ustrezno odreagiral, kot so odreagirali nekateri predsedniki republike  pred njim”.

Komentari

Vaš komentar