Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer na podlagi dveh inšpekcijskih postopkov, ki ju vodi.
“Po proučitvi določb ZPPDFT-2, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov in bi jih moral uporabiti za sprejetje odločitev v inšpekcijskem postopku, je informacijski pooblaščenec, izhajajoč iz dosedanje prakse, primerljivih predpisov in splošnih standardov na področju varstva osebnih podatkov, ugotovil, da obstajajo resni in objektivni razlogi, ki kažejo, da zakonska ureditev obdelav osebnih podatkov s strani urada za preprečevanje pranja denarja, v določenem delu ni v skladu z ustavo,” je po poročanju časnika Delo informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik zapisala v zahtevi za oceno ustavnosti.
Kot navajajo pri Delu, sta posledično do odločitve ustavnih sodnikov prekinjena inšpekcijski postopek, v katerem prijavitelj trdi, da obstaja neutemeljen sum o nezakonitih vpogledih v baze podatkov na zahtevo nekdanjega direktorja, in inšpekcijski postopek, v katerem pritožnica od urada zahteva seznanitev z lastnimi podatki. Ustavni sodniki bodo zdaj presodili, ali je zakonska podlaga za obdelovanje osebnih podatkov urada za preprečevanje pranja denarja sorazmerna in ali posameznikom zagotavlja tudi ustrezno pravno varnost in predvidljivost.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je bil že v času obravnave predloga v DZ deležen številnih pripomb informacijske pooblaščenke in zakonodajno-pravne službe DZ. Vprašanja so se med drugim porajala glede varstva osebnih podatkov, pri čemer so v zakonodajno-pravni službi opozarjali na zbiranje velikega števila osebnih podatkov “na zalogo”, nesorazmerno omejevanje pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter obsežno povezovanje baz podatkov. Kot problematična je zakonodajno-pravna služba označila tudi široka pooblastila inšpektorjev, nenazadnje pa zakon po oceni te službe preveč vsebine prepušča podzakonskim predpisom.
Prvi predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so poslanci zavrnili v začetku februarja. Drugi predlog je DZ nato sprejel 23. marca s 44 glasovi za in 36 proti. Podprli so ga poslanci SDS, DeSUS, NSi, SNS, narodnosti ter nepovezana poslanka. Vlada Janeza Janše je zakon pripravila z namenom uskladitve z evropskimi direktivami, s katerih prenosom Slovenija že zamuja. V takratni opoziciji so opozarjali, da urad za preprečevanje pranja denarja dobiva prevelika pooblastila.
Z novim zakonom se v slovenski pravni red prenaša določbe direktive o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj, s katerimi razpolagajo Urad RS za preprečevanje pranja denarja oziroma druge finančno obveščevalne enote. Prenaša se tudi del določb direktive, v skladu s katerimi se večina dosedanjih pristojnosti evropskih nadzornih organov prenaša na Evropski bančni organ.
Slovenija s prenosom direktiv v svoj pravni red že zamuja in je zato že prejela uradna opomina Evropske komisije, doletijo jo lahko tudi znatne finančne posledice, so takrat opozarjali na finančnem ministrstvu. Osnovni namen zakona je torej prenos zakonodajnih aktov EU s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red, dodatno pa je po pojasnilih predlagatelja prinesel tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje