Premier Robert Golob je ob prihodu na dvodnevni vrh voditeljev zveze Nato med drugim spregovoril o članstvu Švedske in Ukrajine v Natu. Kar zadeva Ukrajino, je povedal, da je treba najprej iskati pot do trajnega miru in šele ko bo trajen mir zagotovljen, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu. Komentiral je tudi spremembo na področju izdatkov za obrambo: po potrditvi članic bosta namreč dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo spodnja, in ne več zgornja meja.
Slovenski premier Robert Golob je ob začetku dvodnevnega zasedanja voditeljev Nata v Vilni spregovoril za medije. “Verjamem, da bo po tem vrhu Nato močnejši in enotnejši ter da bo varnost v svetu večja,” je po navedbah vladnega profila na Twitterju komentiral premier.
Golob je povedal, da pridružitev Švedske zvezi Nato kaže na to, da je zavezništvo spremenilo svojo doktrino. Ta doktrina govori o odvračanju in obrambi, v tem kontekstu pa je treba razumeti tudi slovensko članstvo v Natu, je poudaril. “V tej luči moramo razumeti tudi slovensko članstvo v Natu. Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov,” je še poudaril.
Vrh je zato pomemben tudi z vidika odnosov zavezništva s Kijevom. Vzpostavili bodo Svet Nato-Ukrajina, ki bo omogočil, da bo približevanje Ukrajine čezatlantskim povezavam potekalo koordinirano in da bodo članice enotno pristopale k temu, je pojasnil Golob. Dodal je, da so države članice že dosegle dogovor, da Ukrajini ne bo treba slediti akcijskemu načrtu za članstvo, v katerem so določeni pogoji za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Pogoje bodo kljub temu določili, je povedal.
“Prvi pogoj, ki ga zagovarja tudi Slovenija, je zagotovo, da moramo najprej iskati pot do trajnega miru in šele ko imamo trajen mir, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu,” je poudaril premier.
Ena od osrednjih tem prvega dne zasedanja voditeljev Nata je povečanje izdatkov za obrambo. Voditelji so potrdili novo zavezo glede obrambnih izdatkov, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) odslej spodnja, in ne več zgornja meja. “Pot do tja ne bo nujno enostavna, tega se zavedamo,” je Golob povedal ob prihodu na vrh, kamor je prispel z lažje poškodovano nogo.
Zagotovil je, da se bodo trudili, da bodo v vsakem proračunu povečevali izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj. Pri doseganju tega cilja po njegovih besedah obstaja tudi objektivna ovira, to so nova fiskalna pravila EU. “Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela res velike izzive, kako ta cilj izpolniti,” je pojasnil. To je sicer tema za srečanje na ravni EU, kjer se ji bodo morali temeljito posvetiti, je dejal.
Letos bo sicer – glede na pretekli teden objavljene ocene zveze Nato – 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP ali več. Slovenija bo glede na te ocene letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP. Za njo bodo Turčija, Španija, Belgija in Luksemburg.
S finskim predsednikom o oklepnikih
Premier Golob se je ob robu vrha Nata na dvostranskem srečanju sestal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem, s katerim sta govorila tudi slovenskih načrtih za nakup oklepnikov. Poudaril je, da je Finska zgolj ena od možnih dobaviteljic in da odločitev še ni bila sprejeta.
“Finci so lahko eni od tistih, ki bi bili dobavitelji, ampak to je tudi vse,” je o pogovorih povedal Golob in poudaril, da mora odločitev o nakupu sprejeti vlada. Izpostavil je, da se ne pogovarjajo neposredno z industrijo ali pa prek posrednikov. Vsi pogovori potekajo na medvladni ravni, je zatrdil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje