Na zunanjem ministrstvu so po informacijah N1 objavili interni razpis za 17 vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev, med njimi za veleposlanike v Berlinu, Rimu, Moskvi, Zagrebu ... V diplomatskih vrstah je že mogoče slišati namige, da naj bi del razpisanih mest prihodnje leto zasedli najožji sodelavci ministra Logarja.
Prihodnje leto se na čelu slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) v tujini obeta vrsta menjav. Po besedah naših virov je namreč zunanje ministrstvo včeraj objavilo interni razpis za 15 veleposlaniških mest in za dve mesti generalnih konzulov.
Na seznamu je šest DKP, kjer se je vodjem mandat sicer iztekel že sredi letošnjega leta, a jim je zunanji minister Anže Logar razporeditev na delovno mesto v tujini za leto dni podaljšal. Gre za veleposlaništva v Berlinu, Bruslju, Bratislavi, Haagu in Teheranu ter za generalni konzulat v Trstu. Kot razlog za podaljšanja so na MZZ tedaj navajali delovne potrebe v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, več diplomatov pa je menilo, da vsaj za nekatere od omenjenih šestih mest takšna utemeljitev ni upravičena. Prevladovala je ocena, da je podaljšanju mandatov nekaterim veleposlanikom botroval interes več vodilnih predstavnikov MZZ, da bi jih mikavna veleposlaniška mesta še eno leto »počakala«. Svoj odhod v tujino v času slovenskega predsedovanja Svetu EU bi namreč najožji sodelavci ministra Logarja težko utemeljili, ko bo prihodnje leto sedanji vladi potekel mandat, pa jim bo selitev na veleposlaniška mesta še kako ustrezala.
Na tokratnem internem razpisu zunanjega ministrstva so po besedah naših sogovornikov iz diplomatskih vrst tudi veleposlaniška mesta v Abu Dabiju, Canberri, Kairu, Kopenhagnu, Moskvi in Sofiji. V teh prestolnicah sedanjim veleposlanikom štiriletni mandat poteče prihodnje leto. V domovino naj bi se vrnil tudi Tomaž Kunstelj, ki je zadnja leta veleposlanik v Rimu, pred tem pa je bil veleposlanik v Vatikanu. Na seznamu je še Zagreb, kamor je sedanji veleposlanik Vojislav Šuc odšel poleti 2019. Po besedah naših virov z MZZ se bo v domovino prihodnje leto moral vrniti, ker bo dopolnil 68 let, kar je starostna meja, do katere lahko po zakonu o zunanjih zadevah vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata opravlja delo v tujini. V diplomatskih krogih je mogoče slišati namige, da bi se utegnil na njegovo mesto v Zagreb s čela slovenskega stalnega predstavništva pri EU v Bruslju preseliti Iztok Jarc.
Razpisano tudi veleposlaniško mesto v Rigi
Tokratni razpis, na katerega se morajo zainteresirani diplomati prijaviti do 19. novembra, vsebuje tudi veleposlaniško mesto v Seulu in mesto generalnega konzula v Milanu. Veleposlaništvo v Južni Koreji je Slovenija odprla letos, na MZZ pa so to odločitev utemeljevali predvsem z gospodarskim sodelovanjem med državama. Prav tako se je v mandatu sedanje vlade gospodarski urad v Milanu preoblikoval v generalni konzulat.
Med razpisanimi mesti je po naših informacijah še vodenje veleposlaništva v Rigi, ki ga bo Slovenija šele odprla. Kot smo poročali pred tednom dni, so ocene o potrebnosti tega veleposlaništva v diplomatskih vrstah različne. Prevladuje mnenje, da v eni od treh baltskih držav, ki jih sedaj nerezidenčno pokriva veleposlaništvo v Varšavi, Slovenija diplomatsko predstavništvo potrebuje. Slišati pa je mogoče tudi ocene, da bi bolj kot v Latviji veleposlaništvo potrebovali v kateri od držav, ki so za Slovenijo gospodarsko zanimivejše ali pa je v njih bolj prisotna slovenska manjšina. Pri tem nekateri naši sogovorniki omenjajo Švedsko.
