Prvi dan kampanje: “Ne želimo, da postane voda privilegij bogatih”

Slovenija 10. Jun. 202116:40 > 22. Jun. 2021 09:28
Delite:
Uvodni dogodek v organizaciji stranke SD in Zelenega foruma za referendum o pitni vodi
Foto: Borut Živulovič/BOBO

Ob današnjem začetku kampanje za referendum o noveli zakona o vodah so pobudniki referenduma ponovno pozvali k zavrnitvi novele na referendumu 11. julija. Direktor direkcije za vode Roman Kramer je medtem zagotovil, da posegi na vire pitne vode tudi z novelo zakona ne bodo dovoljeni.

Pobudniki referenduma o noveli zakona o vodah, gibanje Za pitno vodo, so ob današnjem začetku kampanje pred referendumom znova opozorili na škodljivost novele. V kampanjo se bodo vključili kot organizatorji, pri čemer na velika finančna sredstva ne računajo. “Delali bomo na energijo ljudi,” je poudaril predsednik Eko kroga Uroš Macerl.

“Ne želimo, da postane voda privilegij bogatih. Ne želimo, da postane dostop do obal jezer in rek plačljiv. Zahtevamo, da bo voda pravica tudi vseh naslednjih generacij,” je poudaril Macerl.

Spomnil je, da se je v gibanju Za pitno vodo zbrala “res raznolika civilna družba, različne nevladne organizacije in različni ljudje”. Kot organizatorji referendumske kampanje se bodo prijavili različni deležniki v gibanju. Na vprašanje, koliko sredstev imajo na voljo za kampanjo, je Macerl odgovoril: “Mi smo revni, delamo z malim denarjem, ampak z energijo v srcu. Delali bomo na energijo ljudi.” K sodelovanju v kampanji sicer vabijo vse ljudi, s pismom so se obrnili tudi na vse parlamentarne stranke.

Pravkar smo imeli tiskovno konferenco ob lansiranju referendumske kampanje.CIVILNA DRUŽBA: USODO VODO SMO VZELI V…

Posted by Referendum ZA PITNO VODO on Thursday, June 10, 2021

Pomembno bo doseči kvorum

Novela zakona o vodah je sporna in škodljiva, sprejeta je bila brez strokovne podpore, je dejal Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. “Nekatere ključne spremembe so bile narejene zadnji trenutek, o njih ni bilo javne razprave. Obale bodo po novem pozidane, obisk obale pa si bodo lahko privoščili le tisti, ki si bodo lahko privoščili nočitev v hotelu, kavo v lokalu ali vstopnino na plažo,” je prepričan. Pozidava obale pomeni poškodovanje podzemnih voda, s tem pa tudi pitne vode, je dodal.

Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smetumet je dejala, da je njihova kampanja kampanja več sto prostovoljcev. V njej bodo delali “resnični ljudje, ki nimajo nobenih skritih agend, in resnične organizacije z dolgoletno integriteto”.

Prepričati dovolj ljudi, da na referendumu zavrnejo novelo, bo zahtevno, priznava, a verjame, da je mogoče. “Vsi, ki gredo v tujino, naj zaprosijo za glasovanje iz tujine, vsi, ki bodo dopustovali v Sloveniji, naj zaprosijo za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Vsi, ki bodo 11. julija doma, pa naj prosijo še pet svojih prijateljev, da gredo tudi oni na glasovanje, lahko tudi predčasno v tednu pred referendumom, v torek, sredo ali četrtek,” je pozvala.

Stranka SD v kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah vstopa s sloganom Brez vode ni svobode. “Kar se v Sloveniji dogaja zadnje leto, je daleč od svobode. Ena od zelo pomembnih dobrin, ki ne sme biti ogrožena, je zagotovo čista pitna voda,” je v današnji izjavi ob začetku kampanje poudaril poslanec stranke Marko Koprivc. “Z novelo zakona, ki jo je sprejel DZ in jo podpira ta vlada, se dostop do čiste pitne vode ter do voda v Sloveniji omejuje,” je poudaril Koprivc. V SD so po njegovih besedah prepričani, da bodo volivci na referendumu 11. julija novelo zakona, ki je škodljiva in usmerjena v interese kapitala in lobistov, zavrnili.

“Mislim, da že diši po svobodi in bo ta kmalu prišla nazaj v Slovenijo. Prvi korak je 11. julija, ko bodo ljudje zrušili ta za Slovenijo škodljiv zakon,” je poudaril. K zavrnitvi novele so danes pozvali tudi v Stranki mladih – Zeleni Evrope.

Proti noveli tudi Levica in SAB

Ob današnjem začetku kampanje pred referendumom o zakonu o vodah je k zavrnitvi novele na referendumu pozvala tudi stranka SAB. Predsednica stranke Alenka Bratušek je v izjavi za medije ocenila, da novela olajšuje izkoriščanje obrežij in s tem pitne vode. SAB bo v kampanji sodelovala kot organizator, je napovedala.

“Voda je naše največje bogastvo, je vir življenja. V SAB smo bili prvopodpisani pod pobudo, da se pravica do vode zapiše v ustavo,” je poudarila Bratuškova. “Zakon o vodah, ki je bil sprejet, gre v napačno smer. Namesto zaščite gre v olajšano izkoriščanje obrežij in pitne vode,” je dodala.

Vodo je treba ubraniti pred to vlado, zato se je kampanji pred referendumom o zakonu o vodah po besedah Luke Mesca pridružila tudi Levica. Kot je dejal koordinator stranke, želi vlada z novelo zakona omogočiti privatizacijo priobalnih zemljišč, kar je na žalost že realnost v nekaterih drugih državah. Po Meščevih opozorilih ljudje v nekaterih državah brez plačila nimajo dostopa do obal. V Levici jih zato ne preseneča, da so ravno v okoljih, kjer to najbolj občutijo – na Bledu in v Bohinju -, zbrali največ podpisov pod zahtevo za referendum.

“Ne čudi nas, da je minister za okolje Andrej Vizjak edini iz tako rečeno okoljske sfere, ki trdi, da ta zakon bolj varuje pravico do vode, kot jo je varoval prejšnji. Pod to se ne podpiše noben resen okoljevarstvenik,” je poudaril Mesec. V kampanji je treba po njegovih besedah opozoriti na manipulacije z ministrom Vizjakom na čelu.

Kramer: Pri umeščanju objektov ni vpliva na pitno vodo

Direkcija RS za vode, ki presoja o umeščanju objektov na obalna in priobalna zemljišča, skrbi za to, da se v prostor ne umešča objektov, ki bi imeli kakršenkoli vpliv na pitno vodo oz. na podtalnico, je danes dejal direktor direkcije Roman Kramer.

Po njegovih besedah je bil sicer namen novele zagotoviti dodatna sredstva za vzdrževanje vodotokov. Za redno vzdrževanje bi bilo po njegovih besedah na letni ravni potrebnih 25 milijonov evrov, iz integralnega proračuna pa se za to namenja med 12 in 13 milijonov evrov, tako da so “v zaostanku” za okoli 120 milijonov evrov, “kar se potem pozna že ob vsaki manjši vodni ujmi, ko vodotoki prestopajo bregove in povzročajo škodo”.

“Poleg tega so se pojavile prošnje, da bi lahko določene objekte – pomole, pristanišča za ladjice … – umeščali na obalnih in priobalnih zemljiščih, zato se je tudi spremenil 37. člen. Ta je praktično zožil nabor objektov. Prej si lahko zaprosil za zoženje priobalnega pasu za vse objekte, sedaj je to možno le še za enostavne objekte in objekte javne rabe,” je dejal.

Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer
Foto : Borut Živulovič/N1

Pri tem je bistveno, je dodal, da zakon določa pogoje, in sicer se lahko objekte umesti le na že obstoječa stavbna zemljišča, pri tem pa se med drugim ne sme z nobenim posegom vodnih virov poslabšati količinsko ali kakovostno. “To je bistveno. Ta točka zagotavlja, da se nikakor ne sme posegati na noben vir pitne vode,” je poudaril.

Niti ministrstvo za okolje in prostor niti vlada sicer ne bosta organizatorja referendumske kampanje, bo pa ministrstvo “delovalo transparentno, pojasnjevalo bo vsebino novele zakona o vodah, bo pa finančno zadržano”, je povedala vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu Janja Pavlin.

Komentari

Vaš komentar