1.698.629 volilnih upravičencev ima danes možnost, da se izreče o tem, ali so za ali proti uveljavitvi novele zakona o vodah. To je 24. referendum v samostojni državi in peti, odkar velja pravilo kvoruma.
Današnji referendum je 24. v samostojni Sloveniji in peti po spremembah ustave leta 2013. Po teh spremembah je zakonodajni referendum razpisan le na zahtevo vsaj 40.000 volilcev, zahteva državnega sveta ali državnega zbora pa ni več mogoča. Zakon je zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, pod pogojem, da je to najmanj petina volilnega telesa.
Udeležba bo tako ključna za izid referenduma. Predčasnega glasovanja, ki je potekalo od torka do četrtka, se je udeležilo rekordno število volilnih upravičencev: 84.196 oziroma 4,96 odstotka.
Udeležba na dozdajšnjih referendumih
Daleč najvišjo udeležbo – več kot 60-odstotno – sta doslej zabeležila referenduma o vstopu Slovenije v EU in Nato leta 2003. Sledi referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (slabih 58 odstotkov), a je takratno visoko udeležbo mogoče pripisati dejstvu, da so hkrati leta 2007 potekale predsedniške volitve.
Tako je mogoče kot referendume, ki so poleg odločanja o vstopu naše države v mednarodne integracije poželi veliko zanimanje, označiti predvsem leta 2010 izvedeni referendum o arbitražnem sporazumu (42,66-odstotna udeležba) in superreferendum, na katerem se je odločalo o treh zakonih: o pokojninski reformi, zakonu o delu na črno in o arhivih (dobrih 40 odstotkov udeležencev).
Superreferendum junija 2011 je bil po ocenah poznavalcev jasen pokazatelj protesta ljudi proti takratni Pahorjevi vladi – to je mogoče sklepati tudi po zelo podobnih, visokih rezultatih proti vsem trem zakonom (zavrnilo jih je od 71 do 75 odstotkov udeležencev).
Eden odmevnejših referendumov je bil tudi referendum o volilnem sistemu. Na njem so se volilci leta 1996 odločali med tremi možnostmi: predlogom SDS za dvokrožni večinski volilni sistem, predlogom skupine 30 poslancev zlasti iz vrst LDS za uvedbo čistega proporcionalnega volilnega sistema in predlogom državnega sveta za kombinirani večinsko-proporcionalni sistem.
Noben od predlogov ni zbral 50-odstotne podpore; največ – 44 odstotkov – je dobil predlog SDS, ki mu je ustavno sodišče leta 1998 pripisalo referendumsko zmago. A se je državni zbor uresničitvi te odločbe izognil z zapisom proporcionalnega volilnega sistema v ustavo.
Kvorum dosežen le enkrat
Odkar je uzakonjen kvorum, smo imeli v Sloveniji štiri referendume. Leta 2014 referendum o arhivih, leta 2015 o spremembah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, julija 2017 in maja 2018 pa o zakonu o drugem tiru.
Referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s katerim bi izenačili pravice homoseksualnih parov s heteroseksualnimi, je bil edini, na katerem je bil dosežen kvorum. Udeležba je bila 36-odstotna. Ker je proti zakonu glasovalo več kot 394 tisoč ljudi, torej več kot petina volilnih upravičencev, je zakon padel.
Referenduma o zakonu o arhivih se je udeležilo 11,7 odstotka upravičencev, prvega referenduma o zakonu o drugem tiru 20 odstotkov, ponovnega pa 15 odstotkov upravičencev.
Bodo odločilni glasovi mladih?
V zadnjih letih Državna volilna komisija objavlja tudi podatke o udeležbi po spolu in starostni strukturi. Tako na volitvah kot na referendumih opaznejšega odstopanja po spolu ni bilo.
Bolj zanimivi so podatki o starostni strukturi udeležencev, pri katerih se je pokazalo, da nižja kot je udeležba, večji je delež starejših. Kar potrjuje, da so starejši bolj zvesti volilci kot mlajši.
Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 je bila udeležba 52,6-odstotna, glasovalo je 901 tisoč volilcev. Med njimi je bilo 37 odstotkov starejših od 60 let in 13 odstotkov mlajših od 30 let.
Na volitvah v evropski parlament pred dvema letoma je bila udeležba precej nižja, 28,9-odstotna, glasovalo je 492 tisoč volivcev. 48 odstotkov jih je bilo starejših od 60 let, 10 odstotkov pa mlajših od 30 let.
Podatke o starostni strukturi je DVK objavila tudi za zadnja dva referenduma – oba sta bila o zakonu o drugem tiru in na obeh je bila udeležba nizka.
Na prvem je bila 20,6-odstotna. 45 odstotkov tistih, ki so glasovali, je bilo starejših od 60 let, 12 odstotkov pa mlajših od 30 let. Na ponovljenem glasovanju je bila udeležba le 15-odstotna. Polovica tistih, ki so glasovali, je bila starejša od 60 let, 10 odstotkov pa mlajših od 30 let.
Na današnjem referendumu o zakonu o vodah bi utegnila biti starostna struktura udeležencev nekoliko drugačna. Kot je mogoče razbrati na družbenih omrežjih, je namreč okolje tema, ob kateri mladi ne ostajajo ravnodušni. To potrjuje dejstvo, da se je v kampanjo proti zakonu o vodah vključilo veliko mladih prostovoljcev, tudi na posnetkih predčasnega glasovanja pa je bilo opaziti precej mladih volilcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!