Koalicija hiti z razpisom posvetovalnih referendumov, na katerih pričakuje razplet po svojih željah

Čeprav se parlamentarne počitnice iztečejo konec avgusta, bodo poslanci prihodnji teden že sedli v parlamentarne klopi. Koalicijske stranke SDS, NSi in Demokrati, ki se jim je tudi tokrat pridružila njihova podpornica Resnica, so namreč zahtevale izredno sejo državnega zbora, na kateri bi potrdili razpis posvetovalnih referendumov.

Vladajočim se mudi, saj želijo tri posvetovalne referendume, pri katerih pričakujejo razplet po svojih željah, izpeljati 11. oktobra, torej skupaj z naknadnim zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Tega je moral državni zbor razpisati, saj se je pod zahtevo podpisalo več kot 44.000 volilcev. Pobudniki referenduma na čelu z nekaterimi nekdanjimi člani odbora za varstvo človekovih pravic poudarjajo, da bi z uveljavitvijo novele zakona parlamentarne preiskovalne komisije postale "politična policija" ter bi lahko brez sodne odredbe in brez nadzora brskale po najbolj občutljivih podatkih posameznikov in organizacij.

Morebitni ukinitvi RTV-prispevka skušajo nadeti videz demokratične izbire

Eno od vprašanj, ki bi ga vladajoči na posvetovalnem referendumu zastavili volilcem, je, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.

V koaliciji in Resnici pravijo, da mora sistem socialnih transferjev "zagotavljati učinkovito pomoč osebam, ki pomoč dejansko potrebujejo, hkrati pa spodbujati delovno sposobne upravičence k aktivnemu vključevanju v družbo in na trg dela".

Ponovno naj bi se volilci izrekali o RTV Slovenija. Tokrat jih nameravajo vprašati, ali so za ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka. Njegovo ukinitev sicer predvideva že predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki je bil s podpisi 17.000 volilcev novembra lani vložen v parlamentarno proceduro, za projektom pa stoji stranka Resnica.

Kot pravijo predlagatelji izredne seje, pa bi s posvetovalnim referendumom predhodno pridobili mnenje državljanov glede nadaljnjega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. "Rezultat posvetovalnega referenduma lahko predstavlja pomembno demokratično in politično usmeritev poslankam in poslancem pri nadaljnjem odločanju o predlagani zakonski ureditvi," skušajo morebitni ukinitvi prispevka nadeti videz demokratične izbire.

Predlagajo vprašanje, za katerega je že razpisano zbiranje podpisov za referendum

Tretji predlagani posvetovalni referendum pa se nanaša na aktivno volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Vprašanje se glasi: Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?

To vprašanje desne stranke utemeljujejo z navedbami, da je treba razlikovati med pravicami, ki posamezniku pripadajo na podlagi zakonitega prebivanja, in političnimi pravicami, ki so povezane z državljanstvom.

Vendar pa je aktivna volilna pravica državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na lokalnih volitvah že predmet referendumske pobude. Koalicija je namreč skupaj z Resnico sredi junija z novelo zakona o lokalnih volitvah to pravico že ukinila, več kulturnih društev pa je nato zbralo 5.295 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma.

Poudarili so, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Izpostavili so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del.

Zahtevanih 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah bodo zaradi počitnic pobudniki začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra.

Zakon določa, da državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o vprašanju

A se koaliciji in Resnici očitno ne zdi nič sporno, da bi volilce na posvetovalnem referendumu povprašali o volilni pravici tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah, čeprav so že izglasovali ukinitev te pravice in je bila na novelo zakona vložena pobuda za zakonodajni referendum.

Izredna profesorica upravnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Bruna Žuber je za N1 nedavno povedala, da takšnega primera, ko bi vzporedno tekli postopki za dva referenduma, ki sta vsebinsko praktično identična, v Sloveniji ne pomni. Po njeni oceni ni nič narobe, če je o določenem vprašanju najprej izveden posvetovalni referendum, po sprejetju zakona pa še naknadni zakonodajni referendum.

"V sedanjem primeru pa je bil najprej sprejet zakon, o katerem tečejo referendumska opravila in ga ni več mogoče spreminjati, v ta potekajoči proces pa se želi vriniti posvetovalni referendum o istem vprašanju," je navedla Žuber. Ob tem je izpostavila 28. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki določa, da državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.

Če bo posvetovalni referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah dejansko razpisan, bi po navedbah Žuber lahko skupina najmanj 30 poslancev na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma.

Na seji kolegija tudi o obravnavi zakona o Skoku po nujnem postopku

Kot je znano, rezultat posvetovalnih referendumov za politične odločevalce ni zavezujoč; ima lahko zgolj politične posledice.

Datum izredne seje državnega zbora, na kateri bodo obravnavali predloge za posvetovalne referendume, bodo dokončno določili na ponedeljkovi seji kolegija predsednika državnega zbora. A dvomov, da se bo seja odvila v torek, ni.

Na kolegiju pa bodo tudi odločali o predlogu, da se zakon o Skoku, ki ga je vlada potrdila pred počitnicami, obravnava po nujnem postopku.