Predsednik Borut Pahor je vročil odlikovanja kardinalu Francu Rodetu, škofu Gezi Filu in muftiju Nedžadu Grabusu. Rode je ob tem dejal, da razmišlja, da bi se iz Rima preselil nazaj v Slovenijo, in dodal, da ne bo delal nemirov. Mufti Grabus pa je bil v svojem govoru na podelitvi posredno kritičen tudi do izjav predsednika vlade Janeza Janše.
Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja kardinalu Francu Rodetu, škofu Gezi Filu in muftiju Nedžadu Grabusu.
Rode odlikovanje dojema kot “objem domovine”
Z zlatim redom za zasluge je za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga odlikoval kardinala Rimskokatoliške cerkve Franca Rodeta.
Rode je ob prejemu priznanja izrazil “srčno veselje in hvaležnost” za visoko odlikovanje. “Doživljam ga kot objem domovine, kot prijazno roko, ki mi jo podaja Slovenija, kot čast in priznanje naše mlade države,” je dodal.
Ko se bo vrnil v Slovenijo, ne bo “delal nemirov”
Po podelitvi je Rode napovedal, da bodo čez nekaj tednov izšli tudi njegovi spomini, takrat pa se bo znova vrnil v Slovenijo. “Sicer pa razmišljam, da bi se mogoče počasi poslovil od Rima in se vrnil v Slovenijo. Ne bojte se, ne bom delal nobenih nemirov tukaj,” je pripomnil.
Mufti Grabus posredno okrcal tudi Janšo
Srebrni red za zasluge za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Islamske skupnosti v Sloveniji je Pahor podelil tudi muftiju Nedžadu Grabusu. V govoru se je ta zahvalil predsedniku in državi.
“To odlikovanje razumem kot nagrado svoji družini in celotni Islamski skupnosti za neverjetno plodno obdobje v našem življenju, ki ga je zaznamovala izgradnja trdnih, prijateljskih odnosov ter vzpostavljanje človeškega in bratskega sodelovanja z institucijami Republike Slovenije, Mestno občino Ljubljana, vsemi verskimi skupnostmi v Sloveniji in slovensko družbo nasploh,” je Grabus povedal ob podelitvi priznanja.
Dejanje predsednika države razume kot močno sporočilo in navodilo za razvoj odnosov znotraj evropske kulture in civilizacije, s sprejemanjem in spoštovanjem različnosti.
“Evropa je prostor, kjer se demokratična načela spoštujejo na načelih pluralizma in svobode izbire. V političnem, pravnem, medijskem, javnem diskurzu stalno potekajo razprave o različnih vidikih evropskih vrednot, vključno z vprašanji, povezanimi z razumevanjem vloge vere, cerkva in verskih skupnosti v sekularni družbi. Vprašanja, povezana z islamom, so še posebej pomembna v javnih razpravah. Kot pripadnik muslimanske tradicije, ki deli vrednote etičnega monoteizma z judovstvom in krščanstvom, bi se vam rad zahvalil za odločno razumevanje in podporo pri razvoju koncepta, ki ga v svojem delovanju promovira in potrjuje tudi papež Frančišek, to je vključujočo družbo in gradnjo miru med ljudmi različnih tradicij v Evropi,” je dejal Grabus.
“Mi kot dediči evropskega politično-demokratičnega koncepta smo pogosto izpodbijani in obsojani zaradi svoje muslimanske evropske dediščine. Še posebej smo zaskrbljeni, ko prihajajo negativni komentarji visokih državnikov Evropske unije, ki širijo antisemitizem in islamofobijo. Prepričani smo, gospod predsednik, da je vloga islamske skupnosti kot avtohtone in avtonomne evropske verske skupnosti pomembna za širši evropski kontekst, saj vsebuje evropsko in muslimansko izkušnjo institucionalnega delovanja v pluralni in demokratični družbi. Hvala, da ste to prepoznali na primeru našega delovanja v Republiki Sloveniji. Narediti moramo vse, da ohranimo mir in stabilnost, zaupanje in gradnjo odnosov, ki temeljijo na resnici in pravičnosti, obsodbi vseh zločinov, prepovedi zanikanja holokavsta in genocida v Srebrenici, prepovedi poveličevanja obsojenih zločinov in zločincev, da bi lahko gradili in razvijali vrednote, ki temeljijo na načelih etičnega monoteizma med pripadniki abrahamskih tradicij in z drugimi tradicijami v Evropi,” je povedal.
S tem se je Grabus posredno dotaknil tudi objav predsednika vlade Janeza Janše, ki se je danes prav tako udeležil slovesnosti, a pred novinarje ponovno ni stopil. Leta 2020 je slovenski premier v objavi na Twitterju, ki je sprožila val ogorčenja v regiji, zapisal: “Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije.”
Pred tem je Janša objavil še en tvit, ki ga je nato izbrisal. V njem je zapisal, da “pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod”.
Grabus je danes še dejal, da je rešiti življenje enemu človeku isto, kot rešiti celo človeštvo. “To je skupno stališče vseh abrahamskih religij. Dolžnost verskih predstavnikov je graditi mir in medsebojno razumevanje v širši skupnosti, tudi če se soočamo s težavami, kot so ekstremna verska dejanja ali nacionalistične ideologije, ki širijo sovraštvo do manjšin,” je dodal.
Filo vesel, da je predsednik odlikoval tri različne verske skupnosti
S srebrnim redom za zasluge je Pahor za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Evangeličanske cerkve v Sloveniji odlikoval škofa Gezo Fila. Kot je ob tem dejal Filo, je še posebej vesel, da se je predsednik odločil, da visoka državna odlikovanja podeli predstavnikom treh različnih verskih skupnosti, in to v letu, ko Slovenci praznujemo 30-letnico samostojnosti in enotnosti skupne domovine Slovenije.
Dodal je, da so se pred 30 leti zvrstili številni dogodki, povezani z osamosvojitvenim procesom in razvojem slovenske parlamentarne demokracije. “Uresničitev ideje o lastni državi je bila prepletena s številnimi izzivi, ki smo jih, tudi z zgodovinsko enotnostjo, uspešno uresničili. Z veseljem in ponosom se prelomnih dogodkov za slovenski narod spominjamo tudi slovenski evangeličani. Primož Trubar nas je Slovence že v 16. stoletju s slovenskim jezikom povezal kot narod. Tako nam je Slovencem pol tisočletja kulturnega bivanja omogočilo, da smo iz naroda prerasli v nacijo, se oblikovali v državo, sicer na svetovnem zemljevidu majhno, ampak dovolj veliko domovino za vse,” je dodal škof.
“Danes si upam trditi, da je vsem današnjim odlikovancem skupno, da smo tudi takrat, ko je bilo to manj hvaležno in morda najtežje, neomajno verovali v pravičen, svoboden in solidaren svet za vse ljudi, ne glede na njihova verska, socialna, politična in druga porekla. To, da spoznavaš druge in drugačne ljudi, njihove navade, vero, običaje, da skupaj z njimi živiš, vse to človeka bogati in razširja njegova obzorja. Prepričan sem, da bomo le z dialogom, s povezovanjem napredka, znanosti in pa seveda duhovnosti v eno lepo celoto lahko poskrbeli za to, da na tem svetu ne bo takšnih razlik med ljudmi, kot so morda sedaj, in da bomo lahko živeli v miru in dostojanstvu,” je Filo še dodal v zahvali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje