Šarec: Prebivalstvo mora biti znova usposobljeno za obrambo države

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Obrambni minister Marjan Šarec je na posvetu o novih obrambnih strategijah dejal, da se o njih pogovarjajo, ker se je varnostna situacija v svetu in bližini države drastično poslabšala. Slovenija se mora kot majhna država temu prilagoditi. Kot ključna je Šarec izpostavil vprašanja kadrov, tehnične opremljenosti in vpetosti vojske v družbo.

“Zadeve so pereče in vse države, ne samo članice Nata, se zavedajo, da se zadeve spreminjajo,” je minister Marjan Šarec ocenil na posvetu v prostorih državnega sveta. Zato so v javno razpravo dali predloge obrambne, vojaške in strategije civilne obrambe. Med drugim je cilj ministrstva, da se država ne more zanašati samo na kolektivno obrambo, temveč mora graditi lastne zmogljivosti za obrambo na svojem ozemlju, t. i. teritorialno komponento, je dejal.

“V letih po osamosvojitvi smo podlegli razmišljanju, da je vojska bolj nujno zlo, kot resno potrebna sila,” je poudaril. Med njenimi ključnimi problemi danes je naštel kadrovsko vprašanje, opremljenost in stopnjo njene integracije v širšo slovensko družbo. Prebivalstvo mora biti usposobljeno in prepoznati vojsko kot garant, ki nudi stabilnost, meni obrambni minister. Ob tem se čudi mnenjem, da Slovenija ni vojaško ogrožena, saj da se obrambna sposobnost ne gradi takrat, ko do konflikta že pride.

Ob tem Šarec dopušča možnost, da v prihodnosti kolektivna obramba v okviru zavezništev neha nuditi varnost, zato bo treba začeti delati na obrambi lastnega ozemlja. To pomeni, da mora biti slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države, je bil jasen.

Zaradi navedenega so na ministrstvu začeli s tehnično modernizacijo vojske in s povečevanjem sredstev za raziskave in razvoj. To po Šarčevih zagotovilih že daje rezultate, saj je ministrstvo po načelu vlada vladi že prodalo prve slovenske brezpilotne letalnike Črni gori.

Prezelj kritičen do nejasnosti glede vključevanja vard v obrambo države

V razpravi, ki je sledila, je dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede Iztok Prezelj dejal, da v dokumentih pogreša aktivnejšo vlogo vojske v zunanji politiki države. “Obrambno ministrstvo ima mehanizme vojaške in obrambne diplomacije, pomoči v orožju,” je naštel.

Prezlja moti tudi, da strategija kolektivno obrambo v okviru severnoatlantskih in evropskih zavezništev postavlja pred nacionalno obrambo. “Želel bi si, da se to obrne in da bomo najprej delovali samostojno,” je bil jasen.

Kritiziral je tudi nedoločenost, na kakšen način se lahko v obrambo države vključijo samoorganizirani državljani in katere skupine to so. Prezelj opozarja, da že obstajajo primeri, ko samoorganizirane skupine (t. i. varde) trdijo, da vojska in policija nista sposobni varovati meja, zato jo želijo varovati same.

Bi morali jasneje določiti sinergije med vojsko in policijo?

Dekan mariborske Fakultete za varnostne vede Andrej Sotlar je izpostavil, da vojaška strategija že dopušča sinergije med vojsko in policijo v primeru nacionalne ogroženosti. Mednarodne deklaracije po njegovih navedbah sicer niso naklonjene uporabi policije v vojaške namene, a so po Sotlarjevi oceni tudi napisane neprijazno majhnim državam, ki morajo med obrambo poseči po vseh razpoložljivih sredstvih. Predlagal je, naj se to v vojaški strategiji jasneje omeni.

Načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš je pojasnil, da so o tem v vojski naredili obširno razpravo, a so presodili, da bodo to zapisali le na način, da ta možnost obstaja.

Upokojeni diplomat Mirko Cigler pa je opozoril na nevarnost, da se v ne tako oddaljeni prihodnosti sprožijo procesi razkroja multilateralnih organizacij, ki predstavljajo temeljne okvire nacionalne varnosti. Po drugem scenariju pa obstaja celo možnost, da se kolektivna obramba vrši prav na slovenskem ozemlju. Vrača se geostrateški pomen našega prostora, to bi bilo v strategijah potrebno izpostaviti, meni.

Obrambno ministrstvo je prejšnji četrtek v javno razpravo dalo predlog obrambne, vojaške in strategije civilne obrambe. Dokumenti med drugim dopuščajo popolnjevanje in naraščanje SV z obvezno rezerve in vojaki na obveznem služenju vojaškega roka. Pripombe in dopolnila na predloge strategij ministrstvo sprejema do 4. marca.