Poslanska skupina SDS zaradi "zaskrbljujočih pritiskov politike na neodvisnost sodstva" vložila zahtevo za sklic nujne seje matičnega odbora.
V poslanski skupini SDS so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za pravosodje. Zaradi “zaskrbljujočih pritiskov politike na neodvisnost sodstva” menijo, da je nujno potreba razprava in priprava ukrepov, s katerimi bi vzpostavili element odgovornosti in neodvisnosti v sodstvu ter zaščitili sodnike pred zunanjimi vplivi na njihovo odločanje.
Kot so zapisali v obrazložitvi zahteve za sklic seje, so se po seznanitvi Sodnega sveta RS z letnim poročilom Službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč v javnosti pojavili očitki ministrstvu za pravosodje, da naj bi se “sodna inšpekcija”, kot so slabšalno poimenovali navedeno službo, začela opredeljevati tudi do zadev, ki naj ne bi bile v njeni pristojnosti oziroma naj bi posegale v sodniško neodvisnost. Po navedbah medijev naj bi bil problematičen vsaj en primer, ko so navedeno službo zanimale podrobnosti ravnanja sodnika ob predodelitvi zadeve, so zapisali v SDS.
Problematika kršitve načela naravnega sodnika oziroma domnevnih dodelitev zadev sodnikom “po želji” in v nasprotju z določbami sodnega reda ima dolgo zgodovino, saj po navedbah SDS formalno in neformalno prihaja do opozarjanja na nepravilnosti oziroma sume nepravilnosti pri dodelitvi zadev posameznim sodnikom že dlje časa.
“Kršitev načela naravnega sodnika ni edina grožnja neodvisnosti sodstva, neodvisnemu odločanju sodnikov ter pravni državi in ugledu sodstva v javnosti. Predvsem okoliščina, da se že vnaprej ve, kako bo posamezni sodnik odločil, in širša javnost pozneje ugotovi, da je sodnik tudi zares odločal tako, kakor je bilo pričakovano, utegne v največji meri ogroziti ugled sodišča,” so zapisali v SDS.
Še bolj nevarni so po njihovih navedbah položaji, ko se na sodnike v zvezi z njihovim odločanjem v posameznih zadevah pritiska na različne načine. Pritiski na sodnike, kako naj v posamezni zadevi odločijo, so v zadnjem času tako hudi, da nanje opozarjajo že kar sodniki sami, so dodali.
Ustavno načelo delitve oblasti, ki sestoji iz ločitve posameznih funkcij oblasti in obstoja zavor in ravnovesij med njimi, zahteva, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti ločene druga od druge. To obenem pomeni, da so organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni oziroma da niso isti. Pri tem morajo biti med posameznimi vejami oblasti vzpostavljena taka razmerja, da nobena ne more dobiti prevlade in monopola nad drugimi, so poudarili v največji opozicijski poslanski skupini.
Ta odboru predlaga sprejem štirih sklepov, med drugim naj pozove ministrstvo, da pripravi ukrepe in normativne rešitve, s katerimi bi se vzpostavil element odgovornosti v sodstvu, ki neposredno dopolnjuje neodvisnost sodstva, ter ukrepe in normativne rešitve, s katerimi bi zaščitili sodnike pred zunanjimi vplivi na njihovo odločanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje