Slovenija si je v strategiji razvoja vozil na alternativni pogon, sprejeti leta 2017, zadala cilj, da bo po letu 2030 prepovedala registracijo novih vozil na dizel ali bencin. Nedavno je v evropski razpravi pritrdila predlogu, da se ta letnica revidira na 2035. Včeraj pa je Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) opozorila, da osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) navaja, da bi se ta proces začel že leta 2025. Katera letnica je torej prava?
Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) je včeraj sporočila, da se ne strinja s predlogom, da bi v Sloveniji do leta 2025 odločili o prepovedi prodaje novih in rabljenih bencinskih in dizelskih avtomobilov, “saj Slovenija ni dovolj pripravljena na električno mobilnost”.
Komentar se nanaša na osnutek prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je spisala ekipa pod vodstvom Staneta Meršeta iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.
Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so se odzvali, da je trditev, da bo ministrstvo do leta 2025 odločilo o prepovedi prodaje novih in rabljenih bencinskih in dizelskih vozil, neresnična. Hkrati pa so se ogradili in navedli, da dokumenta ni pripravilo ministrstvo. To sicer drži, a pred javno objavo in začetkom razprave ga je ministrstvo, ki ga vodi Bojan Kumer, pregledalo.
Prvotni NEPN je Slovenija sprejela februarja 2020. Gre za strategijo, ki so jo sprejele vse države članice Evropske unije (EU) in v kateri piše, kako bomo do leta 2050 dosegli tako imenovano podnebno nevtralnost (zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida). Lani, dve leti po sprejemu načrta, je Slovenija začela postopke za njegovo posodobitev. Pisci po eni strani analizirajo, kako nam gre, po drugi strani pa načrt prilagajajo glede na nove, bolj ambiciozne cilje razogljičenja ter uvedbe obnovljivih virov energije, ki jih Bruselj sprejema po začetku vojne v Ukrajini.
Je torej trditev resnična ali ne? Kaj piše v osnutku NEPN?
V osnutku prenovljenega NEPN piše, da bo “skladno s strategijo za alternativna goriva po letu 2025 omejena prva registracija vozil z emisijami ogljikovega dioksida, večjimi od 100 gramov na kilometer (g/km), po letu 2030 pa vozil z emisijami večjimi od 50 g/km”.
NEPN torej govori o tem, da bi po letu 2025 prepovedali prvo registracijo vozil, ki močneje onesnažujejo zrak, nato pa z letom 2030 to letvico spustili. Čeprav je bila strategija za alternativna goriva sprejeta že leta 2017, prvotni NEPN iz 2020 tega stavka ne vsebuje, pojavi se šele v predlogu osnutka.
Predlog ambicioznejšega scenarija v osnutku posodobitve načrta omenja tudi letnico 2035 in navaja, da naj bi bila cena električnih vozil skladno s projekcijami Bloomberga leta 2026 primerljiva s cenami primerljivih vozil na notranje izgorevanje.
Borut Živulović/BOB
EU je pravkar sprejela cilj prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje z letom 2035. A ta letnica še ni dokončna: EU bo namreč leta 2026 revidirala cilje iz pravkar sprejete uredbe. Če bi se izkazalo, da se trg ne odziva kot predvideno, bi lahko leto uvedbe prepovedi še spremenili.
Naslanjanje na utopično strategijo
Osnutek NEPN torej res ne govori o popolni prepovedi bencinskih in dizelskih avtomobilov do leta 2025, prav tako ne omenja rabljenih avtomobilov, kot so včeraj zapisali na zbornici. Je pa vključitev stavka vseeno nenavadna iz dveh razlogov.
Prvič zato, ker je že nekaj časa jasno, da je omenjena strategija povsem nerealna. Infrastrukturno ministrstvo, ki ga je takrat vodil Peter Gašperšič, je leta 2017 v njej navedlo, da bomo do leta 2020 imeli 12 tisoč električnih in hibridnih vozil. Kljub temu da smo za dosego tega cilja porabili okoli 30 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, je po naših cestah leta 2020 vozilo le pet tisoč električnih vozil (več v članku Slovenija si je leta 2017 zadala cilj, da dizle in bencinarje prepove do 2030).
Tudi tri leta kasneje je na naših cestah le zanemarljiv delež električnih vozil (približno odstotek vseh), vlada pa zdaj predlaga zakon o vozilih na alternativni pogon, s katerim želi pospešiti elektrifikacijo.
Drugič pa zato, ker je bila pravkar sprejeta uredba Evropskega parlamenta, ki predvideva prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje z letom 2035. Uredbo je podprla tudi Slovenija. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so nam nedavno na vprašanje, ali je torej slovenski cilj 2030 ali 2035, pojasnili, da Slovenija kot ciljno letnico prepovedi predvideva leto 2035.
Odprto torej ostaja vprašanje, zakaj so se pisci NEPN naslonili na zgoraj omenjeno, nerealno Gašperšičevo strategijo, ki vsebuje bolj optimistične cilje kot pravkar sprejeta evropska uredba. In zakaj ministrstvo, ki je osnutek pred objavo pregledovalo, na to ni opozorilo.
Na ministrstvu sicer opozarjajo, da osnutek posodobitve NEPN podaja več različnih možnih ukrepov, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vendar pa “jih ne izbira, še manj pa določa”. Scenarije bodo pisci NEPN še nadgrajevali, vsak pa lahko sodeluje v javni razpravi in s tem sooblikuje končno različico načrta, pravijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje