Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je sindikalne zaupnike pozvala k ustvarjanju pritiska na rast plač na vseh ravneh, kot možnost je omenila tudi protestni shod.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) si je za projekt leta 2024 zastavila izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno plačo.
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je zato na današnjem regijskem posvetu v Ljubljani sindikalne zaupnike pozvala k ustvarjanju pritiska na rast plač na vseh ravneh, kot možnost je omenila tudi protestni shod. “Za spremembe bo treba dvigati veter,” je dejala. Posebno pozornost je namenila prav vprašanju plač, pri čemer je podčrtala, da se svet ne more vrteti okoli minimalne plače, temveč se mora okoli plač na splošno.
Kot je poudarila, so osnovne plače marsikje nižje od minimalne plače. V javnem sektorju je tako znesek minimalne plače dosežen šele v 26. od 66 razredov, v zasebnem sektorju pa v sedmem od devetih tarifnih razredov.
V ZSSS bodo letos vztrajali, da se uveljavi pravilo “enka je minimalka”, da bo torej najnižja osnovna plača v obeh sektorjih izenačena z minimalno plačo. To bi pomembno občutili vsi, ki se jim zdaj doplačuje do minimalne plače, saj je osnovna plača osnova za izračun dodatkov.
Za to je po besedah Jerkič več možnosti. Prva možnost so pogajanja o kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, druga pa dogovor na državni ravni. “Planeti za izpeljavo tega koraka letos zelo dobro stojijo,” je ocenila.
V tej luči je spomnila na izjavo ministra za delo Luke Mesca ob nedavni uskladitvi minimalne plače, da bo treba v prihodnje dati večji poudarek dvigu ostalih plač, ter na zapis izenačitve najnižje osnovne plače z minimalno plačo v koalicijski pogodbi.
Plačno spremembo bi bilo mogoče, tako predsednica ZSSS, v zakonodajo pripeljati s posegom v zakon o delovnih razmerjih ali v zakon o kolektivnih pogodbah.
Če s predlogom zakonske rešitve na dan ne bo prišla vlada, lahko to z zbiranjem podpisov storijo tudi sindikati, je nadaljevala.
“Imamo težavo. Ne ustvarjamo pritiska na rast plač, ki pa ga je treba ustvarjati na vseh ravneh,” je poudarila pred zbranimi sindikalnimi zaupniki. Ob tem je kot možnost omenila tudi “kakšen protestni shod”. “Za spremembe bo treba dvigati veter,” je dodala.
To pa ni edina prioriteta ZSSS v zvezi s plačami. Glede na to, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, bodo vztrajali tudi pri pogostejših izračunih teh stroškov – zdaj se jih namreč pripravlja le vsakih šest let. Ministrstvo za delo naj bi sicer predlog ustreznih sprememb že pripravilo.
Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je danes povedal, da ZSSS predlaga izračun minimalnih življenjskih stroškov vsaj na dve leti. To naj ne bi bilo pomembno le za minimalno plačo, temveč tudi za socialne transferje.
Na današnjem posvetu je bilo govora tudi o zakonu o delovnih razmerjih. Vodstvo ZSSS je prepričano, da ga je državni svet na pobudo predstavnikov delodajalcev v ustavno presojo poslal izključno zaradi nasprotovanja določb o zaščiti sindikalnih zaupnikov. Novela namreč določa, da se jim bo morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev.
Poleg tega v največji sindikalni centrali v državi ob težkih pogajanjih v prvem krogu ne verjamejo, da bo ministrstvo za delo izpeljalo tudi drugi krog pogajanj o tem zakonu, ki velja za malo delavsko ustavo. Sindikati bi sicer radi v zakon med drugim umestili še možnost 30-urnega polnega delovnika, obvezno božičnico in obvezen 48-urni počitek enkrat mesečno.
Sindikalni zaupniki, ki delujejo pod okriljem ZSSS, so spregovorili še o izzivih pridobivanja novega članstva. Časi se spreminjajo in mlade je vse težje privabiti v sindikalne vrste, je bilo slišati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje