Sodni svet bo na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona, ki določa tudi sodniške plače, s predlogom, da ustavno sodišče določi način izvršitve svoje odločbe. "Pričakujemo, da se bo ustavno sodišče odzvalo v primernem roku in sprejelo odločitev, ki bo v korist neodvisnosti sodne veje oblasti ter skladna z vsebino že izdane ustavne odločbe," je dejal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat.
Sodni svet se je na četrtkovi seji odločil, da se vloži zahteva za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa tudi plače sodnikov, s predlogom, da ustavno sodišče določi način izvršitve svoje odločbe. Sodni svet kot primerno začasno in delno rešitev ocenjuje predlog ministrstva za pravosodje, s katerim se sodnikom zagotovi dodatek v višini 1.071,59 evra bruto, je povedal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. Ta bi se izplačeval od 1. junija 2023, ko je bila izdana odločba ustavnega sodišča.
Sodni svet poudarja, da predlagana rešitev ne pomeni uresničitve odločbe ustavnega sodišča v celoti. Pričakujejo, da bo neustavnost odpravljena takoj, ne glede na postopek pred ustavnim sodiščem. Sodstvo pa naj kljub kršitvam še naprej deluje kot dostojanstven varuh ustavne ureditve, ki zagotavlja ustrezno sodno varstvo.
Sodni svet bo še naprej obveščal pristojne evropske institucije o neizvršitvi odločbe ustavnega sodišča in nespoštovanju priporočil Evropske komisije za sprejem ukrepov za ureditev materialne neodvisnosti sodnikov. Horvat je poudaril, da bo sodni svet po potrebi stopnjeval ukrepe in vlagal predvidena pravna sredstva, če ustavna odločba ne bo takoj izvršena. S stopnjevanjem ukrepov bodo sicer še nekoliko počakali.
Na sejo sta bila povabljena tudi Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič, ki pa se vabilu nista odzvala. Sodni svet izraža ogorčenje. Izražajo pa spoštovanje Nataši Pirc Musar za poudarjanje pomena pravne države in nujnosti spoštovanja odločb sodišč.
Neizvršitev odločitve ustavnega sodišča za sodni svet predstavlja grobo kršitev ustavnega reda, načela materialne neodvisnosti sodstva, kršitev prava Evropske unije, smernic in odločb sodišča EU ter drugih institucij EU.
Del dogovora vlade in sindikatov javnega sektorja pravno ničen
Kakšno rešitev pričakujejo od ustavnega sodišča? Horvat je odgovoril, da bo njihova zahteva vložena najkasneje do torka, predlagali bodo nujno in prednostno obravnavo. “Pričakujemo, da se bo ustavno sodišče odzvalo v primernem roku in sprejelo odločitev, ki bo v korist neodvisnosti sodne veje oblasti ter skladna z vsebino že izdane ustavne odločbe.”
“Izvršitev ustavne odločbe ni povezana s sindikalnim urejanjem plačnega sistema v javni upravi. Gre za dve problematiki, ki sta medsebojno ločeni. Za nas ne pride v poštev noben datum, ki ga je vlada dogovorila s sindikalnimi predstavniki,” je rekel Horvat. Izpostavil je še, da v podpisanem dogovoru med vlado in sindikati, da dogovor ne velja, če bi zakonodajna ali izvršila veja oblasti določila način urejanja katerihkoli funkcionarjev, kar v sodnem svetu razumejo tudi kot urejanje plač za sodne funkcionarje. “Moram poudariti, da je v tem delu ta dogovor protiustaven, nima nobene pravne veljave, je pravno ničen in v tem delu ne zavezuje nobenega od podpisnikov.”
Spomnimo, ustavno sodišče je junija na zahtevo sodnega svet presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih in ocenilo, da so plače sodnikov prenizke. Zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi v šestih mesecih. Ker se to ni zgodilo, so sodniki v sredo začeli z opozorilnim protestom.
Ministrica potezo pričakovala: To je prvič, da operiramo s številko z njihove strani
Na napoved sodniškega sveta se je odzvala tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je tak korak pričakovala in ga ocenjuje kot povsem legitimnega. “Sodni svet je prvi predstavnik sodstva, ki je danes zelo konstruktivno povedal, kakšna je vrednost, za katero sodniki interpretirajo, da bi pomenila izvršitev ustavne odločbe. To je prvič da operiramo s številko z njihove strani,” je dejala. Spomnila je, da je bil znesek 1.071,59 evra bruto, kolikor zahtevajo, izračunan na podlagi razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca.
Švarc Pipan je pri tem opozorila, da ustavno sodišče v odločitvi ni zahtevalo, da sta plači najslabše plačanega poslanca in sodnika izenačeni. “Morda je najboljša pot to, da ustavno sodišče narančo pove, kaj ocenjuje kot primerno vrednost sodniške plače. Očitno se v vseh pogovorih s sodniki nismo mogli uskladiti, kolikšen je ta znesek,” je dejala pravosodna ministrica.
Znova je poudarila, da je treba ustavno odločbo izpolniti, pri tem pa je pozvala sindikate javnega sektorja, da čim prej z ministrstvom za javno upravo sklenejo pogajanja. “Čim prej pridemo do rešitve glede plačnih položajev v javnem sektorju, se v tem paketu lahko uresniči tudi ustavna odločba,” je sklenila Švarc Pipan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje