Predstavniki vrhovnega sodišča se ne bodo udeležili petkovega sestanka o plačah z ministrstvom za javno upravo. Po besedah predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića ne vidijo smisla "v sestankovanju", saj so stališča ministrstva za javno upravo, da nobena plačna skupina ne bo deležna posebne obravnave, znana.
Predstavniki vrhovnega sodišča se ne bodo udeležili sestanka o ureditvi plačnega položaja sodnikov in tožilcev, ki ga je za petek sklicalo ministrstvo za javno upravo.
Kot je ob robu odprtja sodnega leta poudaril njegov predsednik Miodrag Đorđević, je zdaj na potezi vlada, od katere pričakujejo rešitev za ureditev plačne problematike v sodstvu.
Po besedah Đorđevića na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla “v sestankovanju”, saj so stališča ministrstva za javno upravo, da nobena plačna skupina ne bo deležna posebne obravnave, znana. Prav tako jih je minister za javno upravo Franc Props minuli teden seznanil s stališčem vlade, da do 1. januarja 2025 ne more prevzeti nobenih dodatnih obveznosti. Na vrhovnem sodišču tudi niso prejeli gradiva za petkov sestanek, je med razlogi za neudeležbo na petkovem sestanku naštel Đorđević, ki poudarja, da je zdaj na potezi vlada.
“Vlada lahko kadarkoli do 13. septembra ali do 1. januarja 2025 uzakoni dogovor, ki smo ga predstavniki sodstva in tožilstva podpisali 3. in 4. julija lani. Mi smo se potem pripravljeni pogovarjati o tem zakonskem predlogu in tudi o časovnici, ki je ali takoj ali 13. septembra ali 1. januarja 2025,” je poudaril Đorđević. Dokler te konkretne ponudbe ne bo na mizi, na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla v sklicevanju sestankov, je ponovil.
Spomnil je, da je danes 41 dan, odkar ostaja odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač neuresničena. Na vrhovnem sodišču so se zato pojavile celo ideje, da bi današnje odprtje sodnega leta odpovedali v znak protesta, “vendar smo se potem odločili, da pokažemo, da je sodstvo tista veja oblasti, ki deluje, ki izpolnjuje svoje zaveze, ki se zaveda odgovornosti do državljanov, predvsem pa današnji dan štejem kot praznik sodstva,” je med drugim poudaril Đorđević.
O sodniških plačah je bilo govora tudi na sestanku Đorđevića s predsednikom vlade Robertom Golobom pretekli teden. Đorđević je pogovor s premierjem označil kot konstruktiven in resen. Z dodatnim optimizmom pa Đorđevića navdaja tudi dejstvo, da pridejo konec februarja v Slovenijo predstavniki Evropske komisije, ob čemer bo govora tudi o sestavi poročila o vladavini prava.
“Lokacija na Litijski povsem neprimerna”
Glede preplačane sodne stavbe na Litijski cesti je poudaril, da na vrhovnem sodišču o njenem nakupu pred podpisom pogodbe niso bili seznanjeni, enako velja za sodišča, ki so bila predvidena za selitev na to lokacijo. So se pa z ministrstvom za pravosodje pogovarjali o zagotovitvi prostorov, ki bi bili primerni za velike kazenske postopke v Ljubljani. S tem namenom so si ogledali prostor v neposredni bližini sodne palače na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki so ga ocenili kot primernega.
Na vrhovnem sodišču ocenjujejo, da je lokacija na Litijski cesti povsem neprimerna za delovanje sodišč, predvsem v luči dostopa za pripornike in zapornike, parkirišč za stranke in za sodnike, je našteval Đorđević. “Litijske ne vidimo kot sodne stavbe,” je poudaril. Izrazil je pričakovanje, da bosta ministrstvo ali država našla drugo primerno prostorsko rešitev, in izpostavil, da je treba pri prostorski problematiki zasledovati tudi določene varnostne protokole.
Med prioritetami za delovanje sodišč je izpostavil spremembe sodniške zakonodaje, implementacijo časovnih standardov glede dolžine trajanja sodnih postopkov, večji poudarek na reševanju družinske problematike in duševnega zdravja ter elektronsko poslovanje.
Kot ključno za delovanje sodstva je med drugim izpostavil uvedbo enovitega sodnika in enovitega sodnega okrožja ter mobilnost sodnikov. “Pomembno je, da se ne zavzemamo za prenašanje spisov iz enega sodišča na drugo, ampak za sodnike, ki bodo pomagali na določenem sodišču,” je poudaril.
Se pa na vrhovnem sodišču intenzivno ukvarjajo tudi z rešitvami za delovanje sodišč v zvezi s perečo migrantsko problematiko. Najbolj so obremenjeni na sodiščih v bližini meje, od koder prihaja migrantski val, torej v Kopru, Murski Soboti in v Krškem, pa tudi v Ljubljani. Po nekaterih projekcijah je pričakovati precejšen porast obravnav, povezanih s tihotapljenjem migrantov, je poudaril Đorđević.
Iz Sodniškega društva Slovenije so sporočili, da se bodo sestanka na ministrstvu za javno upravo udeležili. “Za sestanek ni nikakršnega gradiva, denimo pisnega predloga o načinu uresničitve ustavne odločbe, zato realno ne pričakujemo, da bi bil sestanek iskreno namenjen iskanju rešitve situacije, ki je lahko zgolj in izključno v načinu uresničitve te odločbe,” je komentirala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević.
Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič je prejšnji teden dejal, da pričakuje, da bodo na sestanku s predstavniki ministrstva za javno upravo razrešili konflikt zaradi neuresničene ustavne odločbe o sodniških plačah, na katerih temelji tudi višina plač državnih tožilcev. Pojasnil je še, da bodo tožilci, ne glede na sestanek, predvidoma ta teden odločali o novi stavki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje