Srečanje premierja in predsednice republike po dolgem času: bosta umirila odnos?

Slovenija 12. Nov 202405:25 9 komentarjev
Robert Golob in Nataša Pirc Musar
Foto: Matjaž Klemenc/UPRS

Po več kot polletni prekinitvi sestajanja bosta predsednik vlade Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar danes ponovno sedla za skupno mizo. Jima bo uspelo umiriti napete odnose, ki smo jim sicer že dolgo priča, dodatno pa je k zaostritvi med predsedničinim uradom in premierjevim kabinetom prispevalo vabilo Nataše Pirc Musar kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, ki z vlado ni bilo usklajeno?

Ob prvem delovnem srečanju januarja lani sta predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob napovedala, da se bosta sestajala enkrat mesečno. Poudarila sta velik pomen odkritega in rednega dialoga tako pri domačih zadevah kot pri usklajevanju mednarodnih aktivnosti v dobrobit Slovenije.

A je njun dialog že večkrat zastal. Iz dosedanjih javnih objav je mogoče razbrati, da sta se v slabih dveh letih sestala okoli desetkrat, zadnjič marca letos. Običajno je šlo za delovne zajtrke pri predsednici države, v njenih krogih pa je mogoče slišati, da Pirc Musar doslej ni odpovedala nobenega srečanja.

Do današnjega sestanka bo prišlo po zaostritvah med uradom predsednice republike in premierjevim kabinetom v preteklih dneh, ki so po ocenah nekaterih poznavalcev odnos med kabinetoma pripeljale do najnižje točke doslej. Golobov kabinet je razburilo predsedničino povabilo na obisk kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu. Izpostavljal je, da o vabilu ni bil predhodno obveščen oziroma da to ni bilo usklajevano z vlado, brez katere zunanje politike ni mogoče izvajati.

Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je v sobotnem intervjuju za N1 med drugim dejal, da bi morali akterji zunanje politike skupaj oceniti, ali bi bil v tem trenutku obisk kitajskega predsednika “najboljša izbira”. Nedvoumno se je zavzel za to, da Slovenija pred napovedano ameriško-kitajsko trgovinsko vojno, ki naj bi prišla z bodočim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, sodeluje predvsem z ZDA. Kot je znano, je bila slovenska delegacija na čelu s premierjem Golobom pred tremi tedni na obisku v Beli hiši.

Prav tako so v kabinetu predsednika vlade prejšnji teden izpostavili, da niso bili obveščeni o vabilu, ki ga je Nataša Pirc Musar v četrtek poslala alžirskemu predsedniku Abdelmadjidu Tebbounu. Tega je sicer na obisk v Slovenijo spomladi letos neuradno povabil že premier Golob.

V uradu s prstom pokazali na državnega sekretarja Volka

V uradu predsednice republike so na kritike o neuskladitvi vabila kitajskemu predsedniku odgovarjali, da ni nikjer določeno, da bi predsednica republike za posredovanje vabila potrebovala soglasje kateregakoli državnega organa. “Takšna razlaga bi pomenila nedopusten poseg v pristojnosti suverenega šefa države,” so navedli. Dodali so še, da v dosedanjih dveh letih predsedničinega mandata o posredovanju vabil tujim voditeljem držav kabineta predsednika vlade niso nikoli predhodno obveščali. In izrazili “negativno presenečenje”, da tako izkušen diplomat, kot je premierjev državni sekretar Volk, odstopa od dosedanje prakse, da se vabil tujim državnikom do njihove potrditve javno ne razkriva.

Pogovoru o zadnjih zapletih na področju zunanje politike se predsednik vlade in predsednica države na današnjem srečanju, na katerem naj bi skušala zgladiti napetosti in umiriti komunikacijo, po ocenah naših sogovornikov ne bosta mogla izogniti. Kot smo poročali na N1, pa nekateri poznavalci političnega zakulisja menijo, da je med njima možno le začasno premirje, vzpostavitev dobrega in konstruktivnega sodelovanja pa ne (več).

Vojko Volk
Vojko Volk (Foto: Denis Sadiković/N1)

Vpliv zaposlitve Tatjane Bobnar na zaostritev odnosov

Odnosi med premierjem Golobom in predsednico Pirc Musar so sicer že dalj časa napeti, še zlasti pa so se ohladili po tem, ko je predsednica države v nasprotju z Golobovo voljo marca lani kot svetovalko v svojem uradu zaposlila nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Premier naj bi bil namreč prepričan, da ga želi Bobnar na vsak način zrušiti. Do takšne ocene naj bi prišel, ker ga je nekdanja notranja ministrica obtožila, da je skušal vplivati na datum aretacije ruskih vohunov, in ker ga je zaradi domnevno nedopustnih poskusov pritiskov na policijo naznanila tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Če bo KPK ugotovila kršitev integritete, bi moral premier Golob odstopiti, je v intervjuju za N1 januarja letos dejala Nataša Pirc Musar. S tem pa si je prislužila dodatno ogorčenje predsednika vlade in največje vladne stranke Gibanje Svoboda. “Predsednica republike je s svojim javnim ugibanjem o tem, kaj bi moralo slediti hipotetični odločitvi KPK, politično posegla v potekajoč pravni postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije,” so se odzvali v Golobovi stranki. V ravnanju Pirc Musar so prepoznali tudi konflikt interesov. “Postopek zoper predsednika vlade je sprožila predsedničina tesna sodelavka in svetovalka, ki je takoj po vložitvi ovadbe našla zatočišče pri predsednici države,” so poudarili v Svobodi.

Zaradi česa se je še iskrilo

Med predsednico republike in premierjem se je zaiskrilo tudi zaradi vladnega imenovanja Samuela Žbogarja za vodjo slovenske posebne misije za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov lani poleti. Pirc Musar je ta postopek označila kot “nenavaden” in s prstom pokazala proti predsedniku vlade. Vznemirilo jo je, ker ni bila obveščena, da bo oblikovana posebna misija, temveč naj bi ji bilo rečeno, da bo Žbogar postal posebni odposlanec znotraj stalnega predstavništva. Menda naj bi predsednica ocenjevala tudi, da so v premierjevem kabinetu prevzeli del njenih pristojnosti v tej zadevi.

Ko je Nataša Pirc Musar v začetku oktobra lani prekinila sodelovanje z mlado aktivistko Saro Štiglic, ker je ta sodelovala pri protestnem podiranju zastavic nasprotnikov pravice do splava, pa je sledila ostra Golobova reakcija. “Postaviti se za temeljne svoboščine, kot je odločanje o rojstvih svojih otrok, je dejanje poguma in odraz razumevanja demokratičnih vrednot v naši družbi. Mladi imajo svoje načine izražanja stališč in prav je, da jih pri tem podpremo,” je dejal.

Nataša Pirc Musar in Robert Golob
Foto: Borut Živulović/BOBO

Nekaj dni kasneje je sledil še bolj oster odziv Gibanja Svoboda na besede predsednice republike med njenim obiskom na Tržaškem, da je domovina tamkajšnjih zamejcev Italija. “Žal smo po stotih letih doživeli nepredstavljivo, da je predsednica Republike Slovenije našim rojakom Primorcem odrekla njihovo domovino, ki je lahko le Slovenija,” so navedli v Golobovi stranki in predsedničino izjavo označili kot nespoštljivo do vseh Slovencev.

“Uporaba policijskih pooblastil ni bila ustrezna,” pa je bila do policijskega posredovanja pri odprtju Centra Rog oktobra lani kritična predsednica republike. Pozvala je k “vsakokratni zakoniti, sorazmerni uporabi policijskih pooblastil in spoštovanju človekovih pravic ter dostojanstva pri obravnavanju legitimnih protestov”. V Golobovih  krogih so njene navedbe ocenili kot neprimerne, češ da je nesorazmernost ukrepov ugotovila, preden so delo opravile pristojne nadzorne institucije. V ozadju predsedničinih besed so prepoznali prišepetavanje Tatjane Bobnar.

Predsednica republike je v svojih nastopih tudi večkrat izrazila nezadovoljstvo zaradi vladnega neuresničevanja napovedi o reformah in neizpolnjevanja obljub. Tako je po forumu na temo prehranske varnosti konec lanskega leta dejala: “Vsi imamo občutek, in vemo, da nas ta občutek trenutno ne vara, da so vse reforme zastale.” V že omenjenem intervjuju za N1 je vladno neizpolnjevanje ustavne odločbe o sodniških plačah označila kot izjemno nedostojno in celo za “pravno huliganstvo”. V slavnostnem govoru na lanski državni proslavi ob dnevu reformacije pa je poudarila: “Skušnjave pri vladanju so velike. Ampak dober namen ni protiutež nedemokratičnemu ravnanju.”

Bo Antonu Ropu uspelo postati guverner?

Ob robu Blejskega strateškega foruma septembra letos je bila Pirc Musar ostra kar do dveh odločitev vladajočih. Prireditelje je oštela zaradi povabila nekdanji izraelski zunanji ministrici Cipi Livni. “V goste ne vabiš nekoga, ki zanika mednarodno pravo, ki zanika ustanovno listino Organizacije združenih narodov,” je izpostavila.

Medtem ko so vladajoči z Golobom na čelu še vztrajali pri kandidaturi Tomaža Vesela za evropskega komisarja, pa je predsednica republike izrazila razočaranje, da države – med njimi tudi Slovenija – niso sledile želji predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in v prihodnji Komisiji omogočile žensko kvoto. Golob je nekaj dni kasneje za TV Slovenija dejal, da se s predsednico o komisarjih nista nikoli pogovarjala. “Na tem področju nima predsednica nobenih pristojnosti, tako da nisem čutil potrebe, da bi se z njo o tem posvetoval,” je dodal.

Tone Rop (Foto: Borut Živulovič/Bobo)

Pred dnevi pa je predsednica republike koalicijo presenetila, ker je državnemu zboru za novega guvernerja Banke Slovenije predlagala nekdanjega premierja Antona Ropa. Pri svoji odločitvi torej ni upoštevala sporočila vladnih strank, da za to mesto podpirajo sedanjo državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec.

“Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov,” je izbiro Ropa pojasnila Pirc Musar. Kako se bo razpletlo odločanje poslancev, ni jasno, nekateri naši sogovorniki pa pričakujejo, da bo tudi o predlogu za guvernerja tekel pogovor na današnjem srečanju predsednice republike in premierja.

BONUS VIDEO:

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje