Ena od ključnih obljub vlade je prenova stanovanjske politike. Za to področje pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost poleg gradnje javnih najemnih stanovanj načrtuje tudi ureditev najemnega trga, katere cilj je zmanjšati oddajanje nepremičnin na črno.
Ena od ključnih obljub vlade Roberta Goloba, zapisana tudi v koalicijski pogodbi, je bila prenova stanovanjske politike, ki je bila zanemarjena vse od osamosvojitve. V koalicijsko pogodbo so zapisali cilje o 20.000 javnih najemnih stanovanjih do leta 2030, omejitvi turističnega oddajanja, ureditvi trga najemnih stanovanj, podpori zadrugam … Večkrat so poudarili tudi nujnost zagotovitve sistemskega vira financiranja.
Na za to področje pristojnem ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) so danes predstavili svoje delo in načrte. “Ključno je, da smo zagotovili sredstva, to je 25,5 milijona evrov na leto v proračunih za letos in prihodnji dve leti,” je povedal državni sekretar, pristojen za področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije Klemen Ploštajner. Ta sredstva, namenjena republiškemu stanovanjskemu skladu (SSRS), so stabilna in predvidljiva. Od tega bo po 10 milijonov evrov letno namenjenih lastnim projektom SSRS, po 15 milijonov evrov pa za program, po katerem republiški sklad nudi ugodne kredite občinam in lokalnim stanovanjskim skladom.
“Cilj, ki je še vedno realen, je, da je v tem mandatu možno zagnati gradnjo 5.000 stanovanj,” je poudaril Ploštajner. Del teh projektov – ki so bili načrtovani in zagnani še pred tem mandatom – se v različnih občinah že gradi, drugod so projekti še v fazi pridobivanja dovoljenj. Poleg tega je iz načrta za okrevanje in odpornost za gradnjo namenjenih še 60 milijonov evrov – za 34 projektov s skupno 1.036 stanovanji, od katerih nekatera že gradijo.
Skupno je v obdobju 2023-2025 za projekte v teku tako na voljo okoli 135 milijonov evrov. Da bi zagotovili gradnjo ciljnih okoli 2.000 stanovanj letno, bi bilo po besedah državnega sekretarja potrebnih med 100 in 150 milijonov evrov letno. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti še druge vire, morda prek SID banke, občin, tudi z zemljišči ter iz podnebnega sklada.
Dogovora o sistemskem viru financiranja stanovanj – to bi lahko bil nepremičninski davek – še ni. “Koalicijski dogovor je, da bi namenski vir opredelili v letu 2025. Kakšna bo narava vira, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti,” je dejal Ploštajner.
Med tistimi, ki bi prav tako lahko gradili nova stanovanja, so stanovanjske zadruge. “Dojemamo jih kot neprofitne zasebne subjekte, ki delujejo v smer družbene koristi in bi jih bilo vredno podpreti s strani države,” je povedal Ploštajner. Ureditev sistema zadrug načrtujejo s prenovo stanovanjskega zakona v prihodnjem letu. “Glavno je, da bodo imele te organizacije dostop do zemljišč s strani javnih akterjev in zagotavljane finančne vire, kar je koalicijsko vprašanje,” je poudaril državni sekretar.
Ureditev najemnega trga
Prenovljeni stanovanjski zakon bo prihodnje leto prinesel tudi večjo regulacijo najemnega trga.
Žal je v Sloveniji trenutna situacija zelo slaba, je dejal Ploštajner. Prvi cilj je tako zmanjšanje najema na črno z več ukrepi. Med njimi je bolj ažurno in jasno evidentiranje najemnih poslov. Lastniki stanovanj bi tako morali pristojni instituciji redno predložiti najemne pogodbe.
Varnost najemnih razmerij bi povečali tudi z določitvijo minimalne dolžine najemne pogodbe, denimo na tri leta. Gre za ureditev, ki jo poznajo ponekod v tujini. Za davke na oddajanje nepremičnin je pristojno finančno ministrstvo, je pa ena od možnih izboljšav, ki so jo predlagali na ministrstvo, da bi bila davčna stopnja različna glede na dolžino trajanja najemne pogodbe, s čimer bi prav tako povečali varnost najemnikov in spodbudili dolgoročnejše oddajanje.
Prenoviti želijo tudi sistem neprofitnih najemnin. Te so namreč pri novejših stanovanjih dovolj visoke, da se lastnikom (stanovanjskim skladom, občinam) računica izide, za starejša stanovanja pa je trenutni model neprimeren, saj ne omogoča vzdrževanja stanovanj. Ta tako za občine in lokalne sklade postanejo breme.
Kako nad oddajanje prek Airbnb?
Med nujnimi je tudi ureditev kratkoročnega oddajanja, ki je sicer v pristojnosti gospodarskega ministrstva. Ministrstvo za solidarno prihodnost je predlagalo, da bi bilo tovrstno oddajanje, ki poteka prek platform, kot je Airbnb, smiselno omejiti tako časovno kot lokacijsko.
Predlagali so omejitev oddajanja na skupno 30 dni na leto, in to le za stanovanja, v katerih imajo lastniki prijavljeno prebivališče. Tisti, ki bi želeli stanovanje oddajati za dlje časa, pa bi morali odpreti dejavnost in tudi spremeniti namembnost stanovanja ter pridobiti za to potrebna dovoljenja in soglasja. Tudi sosedov, če gre za stanovanje v bloku, denimo.
Lokacijsko bi oddajanje prek platform omejili tam, kjer stanovanj primanjkuje, na primer v mestih, ne pa tudi v krajih na podeželju, kjer tolikšnih stanovanjskih problemov ni.
Poplave se niso zažrle v sredstva za gradnje
Avgustovska ujma na sredstva ministrstva, predvidena za stanovanja, ni vplivala. So pa v okviru interventnega zakona in njegove novele zagotovili tri dodatne mehanizme za ljudi, ki so izgubili streho nad glavo: dostop do subvencije tržne najemnine, možnost izredne dodelitve neprofitnega stanovanja (kar je doslej izkoristilo 36 gospodinjstev) ter pavšalno kritje stroškov tistih, ki bivajo na drugem naslovu, na primer pri sorodnikih in prijateljih.
Osnutek zakona o obnovi predvideva, da bi lahko občine na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi (to je 183 občin od 212), za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj v last republiškega stanovanjskega sklada brezplačno odsvojile dele stavb in zemljišča. Tako bi okrepili sodelovanje med občinami in državnim stanovanjskim skladom ter verjetno omogočili realizacijo kakšnega dodatnega projekta, je povedal državni sekretar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje