Menu Item
Na ljubljanski osnovni šoli Danile Kumar so predstavniki sveta staršev oblikovali pobudo, ki so jo poimenovali "Skupaj za šole". V njej so opredelili tri glavne cilje: zmanjšanje birokracije, povečanje števila učiteljev in povečanje finančnih sredstev za šolstvo iz proračuna. Ravnateljica šole Mojca Mihelič za pobudo ve in jo podpira, a pri njenem oblikovanju ni sodelovala. Od januarja poteka zbiranje podpisov podpore na drugih osnovnih šolah po državi, nato pa se bodo s pobudo obrnili na resorno ministrstvo in predsednika vlade.
Številne osnovne šole po Sloveniji so na svoje naslove prejele pobudo “Skupaj za šole”, ki so jo oblikovali predstavniki sveta staršev ljubljanske osnovne šole Danile Kumar.
Kot navajajo v pobudi, ki smo jo pridobili tudi v uredništvu N1, je eden izmed glavnih razlogov za oblikovanje dokumenta to, da je “skrajni čas, da starši zavzemajo še bolj aktivno vlogo pri reševanju problemov šolstva”.
“Pobuda je odraz spoštovanja staršev do šole, učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter odraz skrbi staršev za boljšo prihodnost naših otrok,” so še navedli.
Predstavniki staršev so določili tri cilje pobude: zmanjšanje birokracije v šolstvu, povečanje števila učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šolah ter povečanje finančnih sredstev za javno šolstvo iz slovenskega proračuna.
Kar se tiče pomanjkanja kadrov v šolstvu, je želja staršev, ki stojijo za pobudo, da bi se večji oziroma ustrezen del sredstev, ki so namenjena vzgoji in izobraževanju, namenil zvišanju plač učiteljev.
Pri točki o zmanjšanju birokracije v šolstvu pa predlagajo, da bi ministrstvo naredilo primerjavo z drugimi državami na področju normiranosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki da naj ji sledi razmislek o povečanju avtonomije šol. “To je v drugih državah dokazano povečalo kakovost javnega šolstva ter zadovoljstvo učiteljev in učencev, na primer na Finskem,” navajajo v pobudi.
Spremembe pri organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so sicer tik pred sprejetjem. Vlada je na seji že prejšnji teden obravnavala predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga bodo predvidoma potrjevali na četrtkovi seji.
Ključna novost predlagane novele je ureditev financiranja vzgojno-izobraževalnega sistema na ravni države in občin. Zakon ureja določitev deleža bruto domačega proizvoda (BDP) na področju razvoja izobraževanja in investicij. Na ministrstvu si z novelacijo zakona prizadevajo, da bi delež BDP, ki je namenjen razvoju in izobraževanju, dosegel 0,5 odstotne točke do leta 2038. Za dosego tega cilja bo zakon zagotavljal letno rast za 0,02 odstotka BDP od 1. januarja 2027 naprej.
V letu 2026 naj bi bilo za razvoj in investicije v vzgojno-izobraževalnem sistemu zagotovljenih 187 milijonov evrov, do leta 2038, ko naj bi bila dosežena vrednost 0,5 odstotka BDP, pa ocenjena vrednost sredstev znaša okoli 505 milijonov evrov. Po besedah naših virov bi se s takšnim načinom financiranja lahko nadomestil izpad sredstev za razvoj in investicije v zadnjih desetletjih. Trenutno se za to področje namenja 0,25 odstotka BDP.
Zakon se bežno dotika tudi problema pomanjkanja kadra, ki ga izpostavljajo v pobudi Skupaj za šole. Novela zakona bi uvedla tako imenovano možnost zaposlitve za dopolnilno delo znotraj istega zavoda. Dopolnilno delo bi bilo odslej mogoče v obsegu 20 odstotkov delovnega časa in z dobo trajanja največ enega leta.
Ravnateljica šole pobudo podpira
Ravnateljica OŠ Danile Kumar je Mojca Mihelič, tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, ki je v tej funkciji sodelovala tudi na delovnih posvetih o spremembah v slovenskem šolstvu.
Potrdila je, da je pobuda nastala na njihovi šoli, ob tem pa poudarila, da so jo na lastno iniciativo izvedli starši. “Na samem začetku oblikovanja pobude so me iz tega popolnoma izključili, nato pa so me z njo le seznanili,” je dejala Mihelič.
A kot pravi, staršem zaupa, saj se zavzemajo za stvari, ki so “pomembne tudi ravnateljem”. Iz oblikovanja pobude pa naj bi jo izključili, ker verjamejo, da so “šolniki že tako ali tako preobremenjeni”.
Po besedah ravnateljice pobudo na naslove tajništev drugih osnovnih šol pošilja svet staršev. “Klicalo me je že nekaj ravnateljev in ravnateljic, če pobudo podpiram. Potrdila sem, da jo, ker vem, kako je staršem mar za šolo,” je dodala.
Bo novela zakona spremenila dovolj?
Na vprašanje, kaj si od pobude Skupaj za šole sploh lahko obetamo, je Mihelič dejala, da od ministrstva pričakujejo, da bodo začeli razmišljati bolj celostno. “Pozabljamo na temeljno poslanstvo šol: to je socializacija otrok in njihovo osnovno opismenjevanje. Ne mislim samo bralne pismenosti, ampak tudi vse ostale vrste. Namesto tega se ukvarjamo s problemi, ki so za šolstvo drugotnega pomena, ladja pa se nam potaplja,” je opozorila.
Obenem pa ravnateljica priznava, da se je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že začelo odzivati drugače ter da je novi minister Vinko Logaj, ki prihaja iz stroke, naklonjen sodelovanju.
Tako ravnatelji in ravnateljice pozdravljajo tudi spremembe, ki bi jih prinesel ZOFVI, če bo novela potrjena. “Ena najpomembnejših novosti je to, da bo uzakonjen delež BDP, ki bo namenjen temeljnemu šolstvu,” je izpostavila Mihelič.
Kar se tiče spremembe pri postopkih imenovanja in razreševanja ravnateljev, pa so mnenja deljena. Trenutno je v veljavi dvofazni postopek imenovanja, pri čemer kandidata izbere svet zavoda, minister v 30 dneh poda mnenje, nato pa sledi imenovanje.
Z novelo bi uvedli enofazni postopek in soglasje ministra. V primeru soglasja ne bo šlo za diskrecijsko pravico ministra, temveč bo minister dal soglasje v vseh primerih, razen če bo ugotovljeno, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, če bo šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja, če kandidat ni ravnal po predpisih ali ni izvedel dokončne odločbe inšpekcije ali pravnomočne sodne odločbe.
“Minister je politična funkcija, mi pa bi si želeli, da je pri imenovanju ravnatelja, ki opravlja tako pomembno delo, pristojen strokovni organ,” na to pravi Mihelič.
Pobudo posredovali na naslove 450 osnovnih šol
Na predsednico sveta staršev Majo Vodopivec Crkvenjaš smo naslovili številna vprašanja o tem, kako je prišlo do oblikovanja pobude, kdo je pri tem sodeloval, kakšen je dosedanji odziv drugih osnovnih šol, kaj pričakujejo od ministrstva za vzgojo in izobraževanje in kaj pravijo na spremembe, ki bi jih prinesel ZOFVI.
Kot je pojasnila Vodopivec Crkvenjaš, se je ideja za pobudo razvila na eni od sej sveta staršev, ko so ponovno razpravljali o pomanjkanju učiteljev. “Pozivi za spremembe razmer v šolstvu prihajajo že dolgo časa in z več koncev: storkovni delavci šol, SVIZ in drugi strokovnjaki že leta opozarjajo na alarmantno stanje. Naš svet staršev se je odločil, da je skrajni čas, da se oglasimo tudi mi,” je zapisala.
Pri pripravi pobude so sodelovali le starši, ne strokovnjaki, zato je tudi vsebina pobude zastavljena na poljuden način. Osredotočili so se na tri področja, torej financiranje, pomanjkanje kadra in birokracija. “Zavedamo se, da je problematika vsebinsko obsežnejša in je perečih problemov še mnogo več. Nekje je bilo treba začeti,” je dodala.
Januarja so s pobudo seznanili 450 slovenskih osnovnih šol in jih prosili, da jo posredujejo staršem prek svetov staršev ali direktno. “Akcija je v polnem teku, pozitivni odzivi prihajajo z vseh koncev Slovenije. Ne predstavljamo si še, kolikšen bo odziv, podpise podpore pa nameravamo zbirati nekaj mesecev,” je napovedala Vodopivec Crkvenjaš.
Od ministrstva za vzgojo in izobraževanje nameravajo zahtevati konkretne korake in časovnico, s pobudo pa bodo seznanili tudi predsednika vlade. “Veseli nas, da ministrstvo intenzivno izvaja akttivnosti za spremembe v vzgoji in izobraževanju. Napredek v zadnjih mesecih je opazen. Časovno sovpadanje naše pobude z novelo ZOFVI pa je zgolj slučaj,” je še dodala predsednica sveta staršev OŠ Danile Kumar Ljubljana.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje