Stranka Vesna je predstavila ukrepe, s katerimi bi izboljšali stanje v kmetijstvu. Med njimi sta tudi dvig prihodkov kmetov in več površin, namenjenih za žito.
V luči začetka pomladi so v zeleni stranki Vesna opozorili na težave v kmetijstvu, predvsem pa na slab položaj slovenskega kmeta v družbi. Izpostavili so tudi pomen samooskrbe s prehrano.
“Biti kmet pomeni ogromno tveganje in nezanesljivo prihodnost. Delo kmeta je razvrednoteno in podcenjeno,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal sopredsednik stranke Uroš Macerl, ki se sicer tudi sam ukvarja s kmetijstvom. Ob tem je opozoril na slab položaj kmetov v prodajnih verigah in dodal, da je kmet eden redkih poklicev v Sloveniji, ki nima zagotovljene minimalne plače, prav tako si mora sam plačevati zavarovanje. Kot je izpostavil, slovenska politika stavi na globalni trg, in ne na slovenskega kmeta. Vendar, ko nastane problem na globalnem trgu, je slovenski kmet edini, na katerega se lahko slovenski potrošnik zanese, je zatrdil.
V stranki Vesna so tako prepričani, da so za izboljšanje razmer potrebni sistemski ukrepi, ki bodo povečali stopnjo samooskrbe, kakovost hrane in zmanjšali vpliv kmetijstva na okolje. Med drugim se zavzemajo za povečanje spodbud kmetom za preusmerjanje v ekološko in biodinamično kmetovanje ter za uvedbo sistemskih ukrepov za dvig prihodkov kmetov, je pojasnil Macerl.
Za premislek o prehranskih navadah
Za boljšo prihodnost slovenskega kmetijstva bi bil potreben tudi ponoven razmislek o naših prehranskih navadah, verjamejo v Vesni. Še pred časom smo namreč meso jedli po trikrat na teden, danes pa skoraj po trikrat na dan, je dejala sopredsednica stranke Urša Zgojznik. Ocenjujejo tudi, da bi bilo treba več površin namenjati pridelavi žita, zelenjave in sadja. Manj površin pa bi se lahko namenilo koruzi, ki je po besedah Zgojznik precej občutljiva na podnebne spremembe.
Želijo si tudi, da bi kmetijstvo prihodnosti gledalo na blaginjo živali in da bi bilo nehumano ravnanje z živalmi veliko bolj sankcionirano.
“Za vsako ceno moramo dvigniti samooskrbno, zato, ljudje, vsak vrt je pomemben,” je poudarila. Povečati je treba tudi samooskrbnost s semeni. Če država namreč nima dovolj lastnih semen, potem ne moremo govoriti o samooskrbi, ker se na dolgi rok lahko izgubi strateško zelo pomemben vir, je dodala. V Vesni so opozorili tudi na ogromne količine zavržene hrane. To je težava, ki se je je treba lotiti medresorsko in zahteva zelo ambiciozne cilje in akcijske načrte, je še dejala Zgojznik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje