Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora zavrača očitke, da s podanimi priporočili uvajajo verbalni delikt iz časa nekdanje SFRJ. Poudarili so, da so se pri svojem delu naslonili tudi na priporočila Sveta Evrope.
Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora zavrača očitke, da s podanimi priporočili uvajajo verbalni delikt. Poudarjajo, da so v prvi vrsti ključni ukrepi, ki preprečujejo sovražni govor, vprašanja o kaznovalno-pravnih ukrepih pa je po njihovem mnenju nujno pretehtati tudi v informirani in široki javni razpravi.
Med priporočili za preprečevanje sovražnega govora, ki so jih v sredo predali tudi predsedniku vlade Robertu Golobu, so namreč člani strateškega sveta v sklopu kaznovalno-pravnega odziva predlagali, naj pristojno ministrstvo v kazenskem zakoniku preuči možnost za razširitev opisa kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti tudi na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti.
V današnjem odzivu ob očitkih, da gredo omenjena priporočila v smeri ponovnega uvajanja verbalnega delikta iz časa nekdanje SFRJ, tako poudarjajo, da je strateški svet priporočila oblikoval ob zavedanju, da so kaznovalno-pravni ukrepi tisti zadnji, ki jih uporablja družba za odzivanje na sovražni govor, in da so ključni ukrepi, ki preprečujejo nastajanje sovražnega govora ter spodbujajo gradnjo vključujoče in solidarne družbe.
Poudarili so, da so se pri svojem delu naslonili tudi na priporočila Sveta Evrope, predvsem na priporočilo odbora ministrov državam članicam o zoperstavljanju sovražnemu govoru, ki med drugim ločuje med sovražnim govorom, ki ga kazensko pravo prepoveduje, sovražnim govorom, ki ni dovolj hude stopnje za kazensko odgovornost, vendar se zanj kljub temu uporablja civilno ali upravno pravo, ter napadalnimi ali škodljivimi vrstami izražanja, ki sicer niso dovolj hude, da bi jih evropska konvencija o človekovih pravicah legitimno omejevala, vendar kljub temu zahtevajo drugačne odzive.
Pogoj za kaznivost je v aktualni slovenski zakonodaji, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti storjeno bodisi na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, bodisi z uporabo žalitev, zmerjanja ali grožnje, pojasnjujejo člani strateškega sveta. Ob tem so opozorili tudi na podatke vrhovnega državnega tožilstva, da je v zadnjih treh letih in pol državno tožilstvo zavrglo 85 od 107 primerov, ker niso bili podani pogoji za pregon. “Med njimi je veliko primerov takšnih, ko je izpolnjen pogoj javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnost, ki temelji na osebni okoliščini, ni pa dejanje izvršeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, niti ni izvršeno z uporabo žalitev, zmerjanja ali grožnje,” so zapisali v odzivu.
Na podlagi mednarodnih dokumentov, poročila vrhovnega državnega tožilstva in analize zakonodaje je tako delovna skupina strateškega sveta za kaznovalno-pravni odziv predlagala premislek, ali bi bilo primerno dodati tudi obliko, s katero bi zajeli položaje, ko se z dejanjem javno spodbuja nasilje, nestrpnost in sovraštvo, ko je dejanje storjeno na podlagi ene od osebnih okoliščin, ko je intenzivnost dejanja dovolj velika in je za to podan naklep, ni pa to storjeno z grožnjo, žalitvijo ali zmerjanjem, ampak denimo z opravičevanjem ali odobravanjem zla ali obžalovanjem, da ni bilo storjeno še več zla.
Obenem so še poudarili, da je verbalni delikt kazenskega zakonika SFRJ varoval državo oziroma njeno politično ureditev, namenjen pa je bil pregonu političnih nasprotnikov, namen 297. člena aktualnega kazenskega zakonika pa je varovanje ranljivih in preprečevanje hudih kaznivih dejanj, kot je genocid.
Strateški svet se je sicer odločil, da bo odprl razpravo o omenjenih “zahtevnih, a za sobivanje pomembnih pravnih in družbenih vprašanjih”, pri čemer bodo omenjena priporočila zgolj izhodišče.
V oddaji N1 STUDIO smo gostili vodjo strteškega sveta Niko Kovač, ki je pojasnila, kakšna priporočila je strateški svet predal vladi, kdo bo vladi gledal pod prste in kaj bodo naredili, če katerega od ključnih priporočil vlada ne bo upoštevala. Več v oddaji, ki si hjo lahko ogledate na spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje