Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je na novinarski konferenci opozoril na stopnjujoče se težavne pogoje dela v vzgojnih zavodih in strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Pristojne so pozvali k sprejetju ukrepov, ki bi zaposlenim pomagali k izboljšanju pogojev dela.
Po besedah Branimirja Štruklja, glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), so razmere v vzgojnih zavodih skrb vzbujajoče. “Govorimo o delu vzgojno-izobraževalnega sistema, ki je izrazito marginaliziran, ki ga ne opazite in je nenehno v senci večjih podsistemov,” je v uvodu opozoril. Po njegovih navedbah se problemi tako za zaposlene kot tudi otroke in mladostnike stopnjujejo iz dneva v dan, razmere pa se zaostrujejo.
V devetih zavodih, ki jih imamo v Sloveniji, so otroci od 6. leta, pa vse do 18. ali 21. leta. Zavodi so odprti vse dni v letu, 24 ur na dan. “Zaposleni delajo v izmenah, zlasti vzgojitelji in vzgojiteljice, ki imajo vlogo nadomestnih staršev in nosijo ključno težo, ter sodelujejo pri odraščanju teh otrok in mladostnikov,” je poudaril Štrukelj. Razmere so bile v zavodih, kot je povedal glavni tajnik Sviza, slabe že pred epidemijo covida-19.
Niso navadni vzgojitelji
“Ključni problemi so fluktuacija delovne sile. Zaradi zahtevnega dela kadri odhajajo, na razpise se ne prijavljajo kandidati z ustreznimi kvalifikacijami, razpisi se ponavljajo, obremenitve pa so se v času epidemije še povečale. Ena od stvari je tudi dejstvo, da kljub temu da naši kolegi in kolegice delajo z otroki, ki so okuženi oziroma prebolevajo covid-19, ne dobivajo dodatka. Ne razumemo, zakaj je nastala ta razlika, in to se mora v najkrajšem času spremeniti,” je še opozoril Štrukelj.
Andreja Logar, vzgojiteljica v Mladinskem domu Malči Beličeve, je v nadaljevanju predstavila naloge, ki jih opravljajo vzgojitelji v teh vzgojnih zavodih. “Zavedati se moramo, da k nam prihajajo otroci iz skrajno ogroženih okoljih, socialnega dna. Vsi po vrsti se soočamo s tem, da otroke učimo najbolj osnovnih higienskih navad, hranjenja, izvajamo kontrole različnih zajedavcev, dajemo predpisane terapije. Poleg tega ima velik odstotek otrok različne kronične bolezni, vzgojitelji pa poskrbimo, da so otroci oskrbovani oziroma dobijo zdravstveno pomoč, spremljamo pa jih tudi na sodišča,” je med drugim še naštela.
S tem se je strinjala tudi Zala Erčulj Šavli iz Vzgojnega zavoda Smlednik. Kot je dodala, v zadnjem desetletju opaža, da ima vse več otrok več motenj hkrati, ne le vedenjskih in čustvenih motenj, temveč tudi različne psihiatrične diagnoze in odvisnosti. Vse več je tudi otrok, ki jim zavod predstavlja dom, je še dodala. Tatjana Klančar iz Mladinskega doma Maribor pa je predstavila delo stanovanjskih skupin. Kot je pojasnila, z eno skupino delajo štirje strokovni delavci, brez tehničnega kadra. V skupinah z osnovnošolci pri osnovnih opravilih pomaga še gospodinja, v času epidemije pa so delali še bolj intenzivno.
Peter Stenišnik iz Mladinskega doma Jarše pa je opozoril, da se zaposleni v strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ne ukvarjajo samo z otroki, temveč tudi sodelujejo z družinami, centri za socialno delo in sodišči. Po njegovih besedah se je obseg njihovega dela povečal tudi na račun zakona, ki ureja njihovo delovno področje. “Doživljamo, da se je obseg dela povečal, ni pa se ustrezno ovrednotilo. Doživljamo, da pristojno ministrstvo ne razume specifike našega dela. Želimo si predvsem posluha, da bi ministrstvo vzpostavilo ustrezen dialog,” je dodal.
Dodatki za zaposlene, ki so izpostavljeni tveganju
Poudaril je tudi, da zaposleni že nekaj časa opozarjajo na težave ter prosijo za pomoč, a se jim zdi, tako Stenišnik, da ministrstvo epidemijo doživlja kot zgolj zdravstveno težavo. “Delo se je povečalo v obsegu, kvantiteti in raznovrstnosti težav, ki jih imajo mladostniki in z njimi povezane družine. Covid-19 je zelo vplival na dušeno zdravje otrok in družin, strokovni delavci pa smo prepuščeni sami sebi. Soočamo se z lastnimi dilemami, ki jih nimamo nikomur možnost naslavljati,” je opozoril in dodal, da so zaposleni na pragu izgorelosti. “Pričakovali bi, da ministrstvo razume specifiko našega dela, da omogoči izplačilo dodatkov v smislu povečanega obsega dela, nadur in da nas končno sliši,” je povedal.
Ob vsem tem Sviz zato zahteva ustrezno ovrednotenje delovnega mesta vzgojitelja, kar bo vključeno tudi v zahteve pred stavko, ki je napovedana 9. marca, razen če bodo prej dosegli uresničitev zahtev. Prav tako zahtevajo, da zaposlene, ki so izpostavljeni virusnemu tveganju 24 ur na dan, obravnavajo enako kot zdravstvene delavce in dobijo covidni dodatek. “Dodatek bi šel tistim, ki delajo v rdečih ali sivih conah. Ne pa jih že mesece ignorirajo,” je še dodal Štrukelj. “Želimo si, da bi se lahko ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na dostojen način soočilo s problemi, da bi poslušalo zaposlene in začelo takoj izboljševati razmere. Sicer bomo stvari v naslednjih tednih dodatno zaostrovali,” je še opozoril.
Sicer pa bo do tega četrtka potekalo izrekanje članstva o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju. “Več kot 32 tisoč članov in članic se je moralo individualno opredeliti do stavke. Rezultati bodo znani predvidoma v četrtek popoldne oziroma v petek dopoldne,” je za konec pojasnil Štrukelj. Če bo večina za stavko, se bo ta začela 9. marca, razen če bodo prej dosegli uresničitev zahtev. Zahtevajo sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela zaradi epidemije in zvišanje plač vsem zaposlenim.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje