Na Brdu pri Kranju bo potekal težko pričakovani koalicijski vrh, v ospredju katerega bo predvsem zdravstvena reforma, koalicija pa bo po napovedih začrtala tudi izhodišča za več drugih reform. Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, bodo koalicijski poslanci in člani vlade razpravljali še o reformnih projektih davkov, pokojnin, šolstva, stanovanjski politiki in reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Premier Robert Golob je napovedal, da bodo na podlagi razprave na koalicijskem vrhu oblikovali aneks h koalicijski pogodbi, ki naj bi ga podpisali vsi koalicijski poslanci.
Tretji koalicijski vrh, prvi v letu 2023, bo za vlado premierja Roberta Goloba bržkone najpomembnejši vrh, odkar je junija lani prevzela oblast. Če je bilo na novembrskem koalicijskem vrhu še mogoče slišati, da koalicijske stranke in vlada dobro sodelujejo, je dogajanje na političnem parketu v zadnjih dveh mesecih zamajalo trdnost koalicijskih temeljev.
Kljub zmagi na novembrskih referendumih, kjer se je še zdelo, da je vladna koalicija zelo močna, po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar, Golobove afere o njegovem varovanju in domnevnem vpletanju vladajoče politike v delo policije, alarmantnih razmerah v zdravstvu ter vse večjem nezadovoljstvu sindikatov zaradi plačnih nesorazmerij, razmere med koalicijskimi partnericami niso več tako rožnate.
Premier Golob je ob začetku letošnjega leta napovedal, da bo leto 2023 leto reform. Prav zaradi tega je sklical dolgo pričakovani koalicijski vrh, na katerem bodo največ časa namenili razmeram v zdravstvu in napovedani zdravstveni reformi. “Če želimo, da zdravstvena reforma uspe, mora biti takšna, ki jo bo podpirala celotna vladna koalicija,” je ob robu obiska Splošne bolnišnice Celje v ponedeljek dejal predsednik vlade. Po napovedih bo zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan na današnjem vrhu predstavil tudi dokument o trenutnem stanju v zdravstvu, ki bo služil kot podlaga za zdravstveno reformo.
A priprave zdravstvene reforme ne bo koordiniral minister za zdravje Bešič Loredan, temveč kar premier Golob, ki bo sedel na čelu medresorske delovne skupine za zdravstvo. Ta bo bdela nad pripravo reforme, vanjo pa so vključeni še ministri za zdravje, finance, javno upravo in digitalizacijo. Prav tako bo začel delovati tudi strateški svet za zdravstvo, na čelo katerega je Golob postavil kirurga Erika Breclja, ob njem pa bo delalo še nekaj neodvisnih strokovnjakov in dobrih poznavalcev zdravstva.
“Da v pripravo reforme vključujemo res čim širši nabor neodvisnih strokovnjakov, je najboljše zagotovilo za to, da bo ta reforma zajela vse, kar potrebuje, in da so naše možnosti za uspeh največje,” je pred dnevi pojasnil premier.
Čeprav je bila reforma zdravstva ena od ključnih zavez premierja Goloba in ministra za zdravje Bešiča Loredana, točnih informacij, kaj vse naj bi obsegala, javnosti nista podala. Zdravstveni minister je sicer napovedal, da bo reforma pripravljena letos, veljati pa bo začela januarja 2024. Glede na pretekle izjave in zapisano v koalicijski pogodbi naj bi bili med ključnimi spremembami ukinitev dopolnilnega zavarovanja, organizacija primarnega zdravstva, strogo ločevanje med javnim in zasebnim zdravstvom, časovna in količinska opredelitev zdravniškega dela, sprememba organizacije urgenc, nujne medicinske pomoči in dežurnih ambulant.
Robert Golob je pred koalicijskim vrhom povedal, da je zdravstvo prišlo do točke, kjer ni več prostora za politična preigravanja, in da bo vlada na področju zdravstva odločno ukrepala, češ da “je vrag odnesel šalo”. “Rešitve bomo dali na mizo in iskali konsenz. Kdor bo želel, se bo pridružil, kdor se ne bo želel, je to njegova stvar,” je izpostavil predsednik vlade. Napovedal je, da bodo na podlagi razprave na koalicijskem vrhu oblikovali aneks h koalicijski pogodbi, ki naj bi ga podpisali tudi vsi koalicijski poslanci. “Zato da vemo, da smo v tem čolnu vsi skupaj,” je dodal.
Kaj bo v aneksu zapisano in na katera področja bo segal, nam ni uspelo izvedeti. Manjši koalicijski partnerici sta do napovedanega aneksa zadržani. Kot je mogoče slišati tako v SD kot Levici, morajo njihovi predstavniki najprej izvedeti, kakšna bo njegova vsebina, saj trenutno o njej ne vedo ničesar. Po nekaterih namigih naj bi si premier prizadeval, da bi aneks podpisali do 24. januarja, ko bo državni zbor odločal o dopolnjeni ministrski ekipi.
V koalicijskih partnericah SD in Levici so pred koalicijskim vrhom redkobesedni. V Levici je mogoče slišati zgolj, da bodo njihovi predstavniki predstavili pokojninsko reformo in reformo stanovanjske politike. Predvsem pa pričakujejo, da bo predstavljena jasna časovnica ukrepov v zdravstvu. To pričakujejo tudi Socialni demokrati. Ti so sredi lanskega decembra izpostavili, da na področju zdravstva ni vidnih rezultatov, in predlagali vrh koalicije na to temo. Verjamejo, da se bodo na današnjem sestanku posvetili predvsem tej temi.
Začrtali bodo izhodišča za več reform
Sodeč po sporočilu vladnega urada za komuniciranje bo današnji koalicijski vrh trajal največ tri ure (začel se bo ob 11. uri, predsedniki koalicijskih strank pa naj bi pred medije stopili med 13. in 14. uro), zato se poraja vprašanje, kako podrobno bodo pretresali izhodišča preostalih načrtovanih reform. Med njimi je tudi reforma plačnega sistema, ki jo je napovedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Kot je dejala včeraj, je cilj vlade, da pripravi prenovo plačnega sistema do 30. junija 2023. Po njenih besedah si želijo novo plačno lestvico vezati na povprečno plačo v zasebnem sektorju, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa naj bi bilo ena proti sedem. Med predvidenimi reformami plačnega sistema so tudi plačni stebri za posamezna področja, torej za zdravstvo, sodstvo, policijo, vojsko, funkcionarje … Ti stebri bi temeljili na principu enake plačne lestvice in enakih dodatkih za vse zaposlene, ne glede na posamezni steber.
Vlada Roberta Goloba se je v zadnjih tednih znašla na tnalu več poklicnih skupin javnega sektorja, ki menijo, da vlada za zdaj plačno problematiko rešuje le za določene skupine. Dogajanje je doseglo vrelišče, ko je premier Golob napovedal mesečno izplačilo 600 evrov bruto za sodnike in tožilce. Sodniki že dlje časa opozarjajo na plačna nesorazmerja med sodnimi funkcionarji ter funkcionarji izvršne in zakonodajne veje oblasti.
“Pričakujemo, da bodo v vladi spoznali, da so plačna nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti tako očitna in tako velika, da ne moremo več govoriti o tem, da je zagotovljeno ustavno načelo enakosti in enakovrednosti vseh vej oblasti,” je minuli teden za N1 dejal podpredsednik sodniškega društva Andrej Ekart in opozoril, da so plače sodnikov v povprečju za osem razredov nižje kot plače funkcionarjev izvršilne in zakonodajne veje oblasti.
Vladna stran je prejšnji teden dosegla tudi sporazum z zdravniškim sindikatom Fides. Kasneje pa je zavrelo tudi med vojaki, gasilci, policisti in občinskimi funkcionarji, ki so Golobovo vlado pozvali k dvigu plač. Zaostrovanje aktivnosti so napovedali tudi delavci v zdravstveni negi, takojšnja pogajanja o boljšem vrednotenju njihovega dela pa pričakujejo tudi zaposleni v kulturi.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je včeraj dejala, da se zaveda, da so bile funkcionarske plače zadnja leta podcenjene, a je ob tem izpostavila, da bo vlada predloge sprememb plačnega sistema skušala poiskati v konsenzu, saj ne nazadnje plače pomenijo družbeni dogovor, s katerim se moramo vsi strinjati.
Ali bo zaradi nove pokojninske reforme dvignjena meja upokojitvene starosti?
Izhodišča pokojninske reforme pripravlja ministrstvo za delo na čelu z ministrom Luko Mescem. Kot pravijo, si z reformo želijo dvigniti pokojnine na raven, ki bo omogočala dostojno življenje vsem upokojencem, to pa naj bi storili tudi s povečanjem prispevnih stopenj.
V okviru reforme naj bi potekali pogovori o postopnem zvišanju odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove od leta 2026 do 2030 na 80 ali 82 odstotkov povprečne plače in postopnem dvigu upokojitvene starosti. Na mizi je med drugim možnost o širitvi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na vse zaposlene, razprava o odpravi zgornje meje pri plačevanju prispevkov samozaposlenih in o dvigu najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki je zdaj 60 odstotkov povprečne plače.
Na današnjem vrhu naj bi tako začrtali smer, v katero naj bi šla reforma pokojninskega sistema, nato pa bi do sredine leta 2023 pripravili predlog, ki bo šel v usklajevanje s socialnimi partnerji. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedajo, da bodo morale biti pokojninske spremembe izvedene nadvse premišljeno in ob širšem družbenem konsenzu. V okviru Ekonomsko-socialnega sveta bo ustanovljena tudi posebna pogajalska skupina, ki bo pregledala vladni predlog pokojninske reforme.
Minister za delo Luka Mesec se zavzema, da bi se sprememb lotili čim prej, saj bi tako lahko zagotovili postopen in pravičnejši prehod na nove pogoje upokojevanja. Delavcem in delodajalcem namreč to omogoča dovolj časa, da se nanje pripravijo. Obenem pa to pomeni, da se za posameznike tik pred upokojitvijo ne bo spremenilo nič, za tiste, ki jim do upokojitve manjka le še nekaj let, bodo spremembe minimalne, ostale pa bodo spremembe zadevale glede na njihovo sorazmerno oddaljenost od dneva upokojitve.
Na ministrstvu so še poudarili, da bodo morale pokojninske spremembe temeljiti na izhodiščih in temeljnih načelih dokladnega pokojninskega sistema.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje