Potem ko so se na pogajanjih za javni sektor v ponedeljek približali dogovoru o plačah, bo vladna stran pripravila čistopis predloga dogovora. Besedilo naj bi nato v tem tednu na delovni ravni uskladili, odločilen pa bo ponedeljek, ko se predstavniki vlade in sindikatov znova sestanejo. Kar nekaj pričakovanj pa ostaja v zdravstvu.
Glede vsebine dogovora je še nekaj nejasnosti, so pa po ponedeljkovem srečanju že razkrili, da naj bi se vsem javnim uslužbencem v tem letu plača povišala za 4,5 odstotka. Povišanje je predvideno z oktobrskimi plačami. Nekaj mesecev zatem pa naj bi večini javnih uslužbencev plače dvignili za en plačni razred, kar predstavlja približno štiriodstoten dvig, pri čemer si sindikati želijo, da bi ta dvig uveljavili z marčevskimi plačami, vlada pa z aprilskimi.
Vendar pa povišanja za en plačni razred ne bodo deležni vsi javni uslužbenci, in sicer bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani. Sprva je vlada predlagala, da se izvzame tudi policiste, in sicer zaradi 74.a člena zakona o organiziranosti in delu v policiji, po katerem se policistom lahko osnovna plača zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev poveča do 20 odstotkov. Kot pa je pojasnil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, so razumeli, da je bil predlog glede policistov nato umaknjen.
Medtem se v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi ne strinjajo s predlogom, po katerem zvišanja za en plačni razred ne bodo deležni vsi zaposleni, ki so se jim plače povišale z dogovorom novembra lani. Predsednica sindikata Slavica Mencingar pravi, da zdaj pričakujejo nekatere rešitve tudi od resornih pogajanj, ki se začenjajo v sredo zjutraj. Z izhodišči, ki jih je za ta pogajanja sprejela vlada, pa še niso seznanjeni.
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije po besedah predsednice Irene Ilešič Čujovič v sredo pričakujejo tudi protipredlog vladne strani, sami so namreč predlog za drugi krog pogajanj podali že februarja in sedanjo vlado z njim seznanili avgusta. Kot je pojasnila, njihov predlog pravzaprav izhaja iz tega, da so novembra lani ustvarili plačna nesorazmerja; čeprav tega sami niso želeli, ampak bolj vladna stran, so preferirali predvsem eno plačno podskupino, zdravstveno nego, medtem ko so vse ostale profile v zdravstvu in socialnem varstvu nekako pustili ob strani. Gre tako za zdravnike kot za farmacevtske delavce, delovne terapevte, fizioterapevte, sanitarne inženirje, radiološke inženirje in del socialnega varstva ter plačno skupino J, je pojasnila.
Njihov predlog tako je, da se ta nesorazmerja zgladijo, da na terenu ne prihaja več do slabe volje in že kar konfliktov v timih, ker gre za tako velike razlike v plačah. Drugo njihovo pričakovanje pa je sprejem standardov in normativov. Nezadovoljni so sicer tudi v zdravniškem sindikatu Fides. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v ponedeljek dejala, da vlada nasprotuje njihovemu izstopu iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Naj bi pa dogovor, ki so se mu na pogajanjih približali v ponedeljek, predvideval odpravo 57. plačnega razreda kot plačnega stropa za javne uslužbence.
Sicer pa omenjeni dogovor iz ponedeljkovih pogajanj za javni sektor predvideva dvig nadomestila za prehrano na 6,15 evra in poračun za letošnji regres za letni dopust. Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bi pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bi dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Predlog za javne uslužbence naprej do 50. plačnega razreda je, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov, a so po besedah ministrice pri tej skupini najvišjih plačnih razredov s sindikati še v razhajanjih. Poračun regresa bi dobili z oktobrskimi plačami.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!