Upravno sodišče je z začasno odredbo ugodilo tožbi Gibanja Svoboda, ki so ga na RTVS uvrstili med neparlamentarne stranke. Predstavnik Gibanja Svoboda bo v četrtek na nacionalni televiziji tako že lahko sodeloval na soočenju strank, zastopanih v parlamentu. Sodišče je pri tem zavzelo stališče, da ima stranka dejansko politično težo, če je kateri od njenih članov poslanec v državnem zboru. RTV Slovenija meni, da gre za "drastično spremembo dolgoletne prakse obravnave političnih strank v predvolilnih soočenjih", bodo pa odločitev sodišča spoštovali.
Potem ko je stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba vložila tožbo na upravno sodišče zaradi po njenem neenakopravne in diskriminatorne obravnave na RTV Slovenija, je sodišče tožbi stranke ugodilo. Izdalo je začasno odredbo, ki določa, da mora RTV Slovenija do izdaje pravnomočne odločitve v upravnem sporu upoštevati Gibanje Svoboda kot stranko, ki je zastopana v državnem zboru.
To pomeni, da lahko Golobova stranka v četrtek na nacionalni televiziji že sodeluje na soočenju strank, zastopanih v parlamentu. Stranka je svojo prisotnost na četrtkovem soočenju že potrdila na Twitterju, kjer je zapisala, da bo stališča do zunanje politike v imenu Svobode zastopala Marta Kos. Ta je bila v preteklosti slovenska veleposlanica v Nemčiji in Švici, sedaj pa je svetovalka Roberta Goloba za zunanjo politiko.
Upravno sodišče je zavzelo stališče, da ima, če je član politične stranke poslanec v državnem zboru, ta stranka dejansko politično težo, pri čemer je nepomembno, koliko poslancev ima. Po mnenju sodišča je začasna odredba hkrati sorazmerna javni koristi. Tožnika sta po mnenju sodišča izkazala nastanek težko popravljive škode zaradi “posega v ustavni pravici iz 43. člena ustave”, ki je, potem ko bo volilne kampanje enkrat konec, ne bo mogoče več odpraviti.
RTV Slovenija je v odzivu zapisala, da odločitev sodišča predstavlja “drastično spremembo dolgoletne prakse obravnave političnih strank v predvolilnih soočenjih”, bo pa odločitev spoštovala in stranko Gibanje Svoboda umestila med parlamentarne stranke v vseh volilnih soočenjih na vseh platformah.
Sodišče je ugotovilo tudi, da bi moral pravila za razpolago programskega časa za volilno kampanjo državnozborskih volitev 2022 sprejeti programski svet RTV Slovenija in ne generalni direktor. Poudarilo je, da je izrednega pomena, da sodstvo zagotavlja učinkovito sodno varstvo človekovih pravic s čim manjšimi negativnimi posledicami na splošno zaupanje javnosti v demokratične procese vzpostavljanja dveh vej oblasti: zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Ugovori RTV v odgovoru na tožbo, da v predmetni zadevi ne gre za ustavne pravice, pač pa, da gre za premoženjsko razmerje v zvezi z brezplačno predstavitvijo političnih kandidatov ter da gre za stvar svobodnega in avtonomnega oblikovanja programov in uredniške politike javnega zavoda, so po mnenju sodišča neutemeljeni.
Uredniško avtonomijo je RTVS omejil zakonodajalec iz razlogov, ki so vezani na pomen demokratičnosti volitev, volilne kampanje in ustavnih pravic volilcev in kandidatov na volitvah.
Spomnimo, da je vodstvo RTV Slovenija Golobovo stranko uvrstilo na soočenja strank, ki v parlamentu niso zastopana, kljub temu da sta njena člana ter kandidata na državnozborskih volitvah tudi poslanca iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga in Jurij Lep, ki sta bila pred štirimi leti izvoljena na listi SMC oziroma Desusa. Pri stranki Aleksandre Pivec Naša dežela pa je vodstvo RTVS po drugi strani odločilo drugače. Na podlagi “nasledstva kot del stranke Desus” je Našo deželo uvrstilo med stranke, ki so zastopane v parlamentu.
Na RTVS so takrat zapisali, da je “iz javno dostopnih podatkov razvidno, da sta poslanca Branko Simonovič in Ivan Hršak kandidirala na prejšnjih parlamentarnih volitvah na isti listi kot Aleksandra Pivec in drugi člani, ki so iz stranke Desus prestopili v stranko Naša dežela”. Pri tem so se sklicevali na lastno uveljavljeno prakso priznavanja statusa parlamentarne stranke izpred osmih let, ko so Zavezništvu Alenke Bratušek priznali status parlamentarne stranke kot naslednice dela Pozitivne Slovenije.
Ta odločitev je bila v nasprotju z mnenjem pravne službe RTV Slovenija, po tolmačenju katere sta obe stranki neparlamentarni, argumentacijo vodstva pa je za “pravni zmazek” označilo tudi več zunanjih pravnikov. Golobova stranka se je na odločitev vodstva nacionalne televizije pritožila, kasneje pa vložila tožbo na upravno sodišče. Sklenili so tudi, da bodo do nadaljnjega bojkotirali predvolilna soočenja na TV Slovenija in se tako niso udeležili niti soočenja neparlamentarnih strank, na katero so bili vabljeni.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje