Menu Item
Danes je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, katerega namen je dekleta spodbuditi h karieri raziskovalk in opozoriti na enakopravne možnosti v znanosti. Eden ključnih ciljev Slovenije je po navedbah visokošolskega ministrstva obravnavati izziv majhne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v raziskavah in pri odločanju v znanosti. Da imajo ženske in dekleta ključno vlogo v znanstvenih in tehnoloških skupnostih, a se še vedno pogosto soočajo z ovirami, so na okrogli mizi STAkluba ob današnjem dnevu poudarili sogovorniki.
Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Letos ga obeležujemo desetič. Komisija za enake možnosti na področju znanosti ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije izpostavlja potrebo po večjem številu žensk na vodstvenih funkcijah, ki bodo lahko vzor in hkrati mentorice mlajšim ženskam in dekletom. Statistika kaže, da doktorira približno enako število žensk in moških, komaj tretjina žensk pa nadaljuje kariero v znanosti.
“Cilj celotne znanstvenoraziskovalne skupnosti mora biti, da to število zvišamo in spodbudimo ter podpiramo ženske, ki so se odločile za kariero v znanosti,” so zapisali na komisiji. Dodali so, da bo komisija izvedla raziskavo o delovnih pogojih in kariernih možnostih slovenskih raziskovalk in raziskovalcev. Rezultati bodo prispevali k boljšemu razumevanju izzivov ter k oblikovanju konkretnih rešitev za izboljšanje položaja žensk v znanosti.
Slovenija je enakost spolov sicer vključila kot temeljno načelo v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo 2030. Posebna pozornost je namenjena vključevanju načela enakosti spolov v vse faze raziskovalnega procesa; od načrtovanja in izvajanja do vrednotenja in širjenja rezultatov raziskav.
“Na ministrstvu si prizadevamo oblikovati vključujoče politike, programe in prakse, ki bi odpravile neenakosti med spoloma pri zaposlovanju, napredovanju in ohranjanju raziskovalk v znanstvenem okolju,” je ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti poudaril minister za visoko šolstvo Igor Papič.
V Sloveniji je več kot 6.000 doktoric znanosti. Letno doktorira približno enako število žensk kot moških, plače doktoric znanosti pa so v povprečju za 12 odstotkov nižje kot plače moških z isto izobrazbo. Med raziskovalci deluje tretjina žensk, kar Slovenijo uvršča v povprečje med državami EU, kažejo podatki državnega statističnega urada.
S spodbujanjem žensk v znanosti do odprave ovir in neenakosti
Da imajo ženske in dekleta ključno vlogo v znanstvenih in tehnoloških skupnostih, a se še vedno pogosto soočajo z ovirami, so na okrogli mizi STAkluba ob današnjem dnevu poudarili sogovorniki. Prepričani so, da je za odpravo neenakosti ključna promocija znanosti in spodbujanje žensk, da se za to kariero odločijo.
Ženske so v zadnjih desetletjih množično vstopile v visoko izobraževanje, vseeno pa njihovo število v nadaljevanju akademske kariere upade, je dejala članica komisije za enake možnosti na področju znanosti na ministrstvu za visoko šolstvo in socialna psihologinja Mirjana Ule. “Za ženske še vedno velja fenomen lepljivih tal. Metafora opisuje določene dejavnike, ki ženske zadržijo na nižjih položajih v organizacijski piramidi,” je orisala.
Ta fenomen se v Sloveniji po besedah Ule pojavi pri prehodu iz statusa mladih raziskovalk v asistentke in docentke, predvsem pa pri prehodu iz docentk v status izrednih in rednih profesoric. Manjši delež žensk na pozicijah moči in odločanja pa posledično vodi v pristranskosti pri odločanju in vodenju znanstvene politike, je prepričana Ule.
“Ženske v akademski sferi zasedajo predvsem tista delovna mesta, ki imajo manjše možnosti za karierno napredovanje in ugled, na primer pedagoško delo,” je izpostavila. Dodala je, da imajo ženske v slovenski akademski sferi približno 20 odstotkov nižje plače kot moški, saj pogosto opravljajo tudi neplačana delovna mesta. Prepričana je, da vse diskriminatorne in pristranske prakse v znanosti omejujejo njen razvoj.
Strukturna biologinja in vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo (EMBL) v Grenoblu Kristina Djinović-Carugo je pojasnila, da na svoji karierni poti ni zaznala neposrednih ovir, vseeno pa so jo večkrat prizadele reakcije moških kolegov, ki so njen uspeh predpisali zgolj njenemu spolu. Kot enega večjih izzivov na začetku kariere mladih raziskovalcev je izpostavila nestabilnosti dela in pogodbe.
Prepričana je, da je pri motiviranju mladih raziskovalk, da gredo na znanstveno pot, pomembno tudi mentorstvo. Izpostavila je tudi pomen odprave stereotipov in vseživljenjski stik z znanostjo za oba spola.
Fizičarka in podoktorska raziskovalka Univerze Duke v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) Neža Ribarič je medtem izpostavila pomen dostopa do vrhunske znanosti in tehnologije, ki jo ponuja delo v Cernu. Dodala je, da nikoli ni imela občutka, da jo pri doseganju ciljev omejuje spol. Mlajšim ženskam in moškim, ki se podajajo na raziskovalno pot, je svetovala, da se ne ustrašijo izzivov.
Za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moškim pa so pomembni tudi mehanizmi, ki se sprejemajo na ravni institucij. Fizik in rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob je pojasnil, da imajo na novogoriški univerzi pravilnik za zagotavljanje enakih možnosti, za njegovo uresničevanje pa skrbi posebna komisija, ki senatu univerze pomaga pripraviti operativni načrt aktivnosti na področju enakih možnosti. Na univerzi pa izvajajo tudi projekt SMASH, v okviru katerega so zavezani zaposliti 40 odstotkov postdoktorskih raziskovalk.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje