Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije še vedno zbirajo podatke o poškodovanosti kultur zaradi suše, a situacija je bolj ali manj jasna. Kot je za N1 povedal predsednik zbornice Roman Žveglič, je škoda po njihovi oceni že presegla škodo iz leta 2017, ko je bila zaradi tega razglašena naravna nesreča.
“V primerjavi z letom 2017, ko je bilo škode zaradi suše približno 65 milijonov evrov, smo letos po naših podatkih to številko že krepko presegli,” je povedal Žveglič in dodal, da se bo, če se bo suša nadaljevala, škoda še povečala. V zbornici sicer še vedno zbirajo podatke o stopnji poškodovanosti kultur, a je situacija po njegovih besedah bolj ali manj jasna.
“Prizadete so bile vse kulture: zelenjava, sadje, poljščine, žit je med 20 in 30 odstotkov manj, velik problem je tudi na travinju. Pri koruzi je velika težava na prodnatih, plitkih tleh, saj plodov sploh ni, zato jo nekateri kmetje že silirajo. A energetsko je to revna krma,” je v izjavi za javnost povedal Žveglič.
Kot je še dodal, so najhuje prizadeti živinorejci, ki imajo velik izpad krme za živali. “Krave, ki jo molzeš, pa ne moreš poslati kar v klavnico. Tudi če jo, dobiš za to bagatelo,” še pravi sogovornik. Kriznih načrtov za tovrstne scenarije nimamo, saj jih je težko predvideti, dodaja. Kmetom svetujejo, naj posejejo sudansko travo ali proso, a če ne bo dežja, se lahko izkaže, da je bil to dodaten strošek, ki ni prinesel velike koristi. V trenutni situaciji si živinorejci težko privoščijo odkup koruze in drugih krmnih rastlin. “Cene žita so tako visoke, da mleko in meso tega ne preneseta.” Žita na svetovnem trgu so z lanskih 250 evrov za tono skočila na 400 in več evrov, je opozoril.
Na zbornici bodo pristojnemu ministrstvu zato predlagali razglasitev naravne nesreče zaradi suše, je še povedal Žveglič, ki pričakuje, da jim bo država prisluhnila. Zakonsko določena meja (izpad 0,3 promilov načrtovanega BDP iz proračuna) je bila po njegovih besedah že zdavnaj presežena. To bi omogočilo tudi sprejetje interventnega zakona za ublažitev posledic. “Res pa je, da imajo kmetje od tega zelo malo,” opozarja sogovornik. Zakon sicer omogoča oprostitev prispevkov za zaposlene na kmetijah, kar je po njegovih besedah dobrodošla pomoč. Odškodnine pa so, pravi, zelo nizke. “Leta 2017 je bila škoda zaradi suše ocenjena na 65 milijonov evrov, kmetom pa je bilo na koncu izplačanih le 6 milijonov evrov odškodnin,” še dodaja.
Zaradi suše in razglasitve naravne nesreče cene hrane v Sloveniji ne bodo višje, je še zagotovil Žveglič. Slovenija sodeluje na evropskem trgu, EU pa na globalnem trgu in v tem okviru suša v Sloveniji ne pomeni veliko, je dejal. Res pa je, da je suša globalna in to zagotovo bo vplivalo tudi na ceno hrane, je še opozoril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!