Vlada je danes obravnavala izhodišča za še zadnjo fazo ukrepov za naslovitev energetske draginje, to je za ukrepe za podjetja in določene javne zavode. Med ukrepi bodo shema za subvencioniranje cen elektrike in plina ter za subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Sveženj naj bi začel učinkovati 1. januarja.
Danes je vlada sprejela zadnji paket ukrepov za blaženje energetske draginje. Sprejeli so tri ukrepe na področju električne energije, ki jih je javnosti predstavil infrastrukturni minister Bojan Kumer.
Prvi ukrep bo sprejem energetske zakonodaje za naslavljanje energetske draginje za odjemalce, ki niso zajeti v regulacijo cen električne energije za leto 2023. Po ministrovih besedah bo Slovenija s to zakonodajo v celoti prenesla evropsko uredbo s konca oktobra in tako gospodarstvu omogočila vse oblike pomoči, ki jih evropska zakonodaja dovoljuje. Ukrepi se nanašajo na vse odjemalce, ki danes nimajo reguliranih cen, torej na srednje velike in velike odjemalce.
Shema bo spodbujala varčevanje z energijo. Tako bo država subvencionirala ceno elektrike do 70 odstotkov lanske porabe, nad tem bodo morali odjemalci plačati tržno ceno. Kdor bo torej privarčeval 30 odstotkov energije ali več, bo deležen le subvencionirane cene. Ta bo lahko po Kumrovih pojasnilih bistveno nižja od tržne.
Kumer je ponazoril, da bi odjemalec, če bi porabil 30 odstotkov manj energije in bi bila shema že v veljavi, po sredini tržni cen za elektriko plačal okoli 385 evrov za megavatno uro, država pa bi mu preko mehanizma povračila vrnila 159 evrov, tako da bi bila njegova končna cena 226 evrov.
Evropska uredba po ministrovih navedbah tudi omogoča, da so v primerih, ko je strošek energije v končnih stroških manj kot tri odstotke, podjetja upravičena do 50-odstotnega povračila, v primerih, ko je višji od treh odstotkov, pa je omogočeno 65-odstotno povračilo. Če je strošek nad tremi odstotki in je podjetje deležno posebne sektorske pomoči za velike odjemalce, pa je možno povračilo 80 odstotkov.
Z dodatnimi ukrepi pomoči za podjetja s posebej visokim bremenom stroška energije bi tako cena v predstavljenem primeru padla na 178 evrov, ob posebni sektorski pomoči pa celo na 131 evrov za megavatno uro.
Uredba je po mnenju Kumra način, kako maksimalno pomagati gospodarstvu, da doseže najnižje cene, z državnimi sredstvi pa vendarle racionalno ravnati. V veljavo bo stopila 1. januarja 2023. Sredstva se bodo po ministrovih besedah porabljala iz meseca v mesec, tako da podjetja ne bodo imela težav z likvidnostjo.
Naslednji teden ali malo pozneje sledijo še ukrepi za plin, in sicer po isti metodi kot za elektriko.
Drugi in tretji ukrep bosta v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za delo. Ministrstvo za gospodarstvo bo moralo pripraviti konkretni interventni zakon za pomoč gospodarstvu, ministrstvo za delo pa potrebne ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje delavcev na domu.
Pogoj za subvencioniranje čakanja na delo naj bi bila prepoved izvajanja dejavnosti
Vlada bi obljubljeni shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo doma predvidoma vzpostavila z enim interventnim zakonom, uveljavila pa bi ju za ogrevalno sezono 2023, je razvidno iz izhodišč, ki jih je pridobila STA. Pogoj za subvencioniranje čakanja na delo naj bi bila prepoved izvajanja dejavnosti s strani države. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že pred časom napovedalo, da bo pristopilo k pripravi interventne sheme subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma. Z ukrepoma želi pristopiti na pomoč v energetski krizi prizadetim podjetjem, oba pa bosta namenjena ohranitvi delovnih mest.
Osnovni okvir za pripravo ukrepov je začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, piše v dokumentu.
Na ministrstvu predlagajo, da se shemi uveljavi z enim interventnim zakonom za čas kurilne sezone 2023. V tem času naj bi se ohranilo varstvo pravic delavcev v postopku odločanja o uporabi ukrepa s strani delodajalca po vzoru interventnih ukrepov v času epidemije.
Glede na izhodišča za pripravo ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je predvideno odločanje Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi delodajalca. Pomoč naj bi bila vezana na vstopne pogoje po začasnem okviru Evropske komisije in nezmožnost zagotavljanja dela delavcem.
Tudi glede na izhodišča za pripravo ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je predvideno odločanje zavoda na podlagi vloge delodajalca, vstopni pogoji pa naj bi bili vezani na prepoved izvajanja dejavnosti s strani države oz. naj bi šlo za druge objektivne, zakonsko določene in določljive pogoje. Alternativni vstopni pogoj naj bi bil koriščenje ukrepa z zavezo po naknadnem vlaganju v zeleni prehod upravičenca.
Izhodišča za obe shemi bodo v petek obravnavali socialni partnerji na seji Ekonomsko-socialnega sveta.
Skrajšani delovnik in čakanje na delo sta bila osrednja ukrepa države v času epidemije covida-19 za pomoč podjetjem, da zaradi zmanjšanja obsega delovanja, ki je bilo posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, niso odpuščala delavcev.
Po podatkih fiskalnega sveta je bilo v letih 2020 in 2021 za subvencioniranje skrajšanega delovnika namenjenih 75 milijonov evrov, za subvencioniranje čakanja na delo pa 599 milijonov evrov. Slednjim je država izplačala tudi za 124 milijonov evrov socialnih prispevkov.
Cilj: večja predvidljivost za podjetja in bolj konkurenčne cene energentov
Predloge rešitev za blaženje energetske krize v prihodnjem letu sta konec minulega tedna delodajalcem predstavila Bojan Kumer in gospodarski minister Matjaž Han. Slednji je na torkovi strateški konferenci o trgovini izpostavil, da je njihov cilj jasen – večja predvidljivost za podjetja in bolj konkurenčne cene energentov za gospodarstvo.
Sprejem novih ukrepov za pomoč gospodarstvu je prejšnji teden napovedal premier Robert Golob in izpostavil, da bodo ti dvoplastni. “Na eni strani je treba zagotoviti, da bodo cenovne ravni, po katerih se bo kupovalo plin in elektriko, za gospodarstvo primerljivi z ostalimi evropskimi državami ali pa celo bolj ugodni,” je dejal. Na drugi strani pa gre po njegovih besedah za to, da se uporabi razpoložljiva javna sredstva za dodatne subvencije gospodarskim subjektom – tistim, ki ne bodo imeli regulirane cene.
Učinek vseh dosedanjih ukrepov za blaženje draginje v gospodinjstvih in podjetjih je v tem letu po premierjevih besedah mogoče ovrednotiti na okoli 400 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa na vladi pričakujejo, da bo njihov obseg desetkrat večji.
“Tudi gospodarstvo, ki bo letos deležno za okoli 100 milijonov evrov ukrepov, bo prihodnje leto potrebovalo več kot milijardo evrov zaradi obsega problema, ki bo bistveno večji,” je še pojasnil Golob.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!