Vlada je pripravila uredbo o opravljanju javne službe STA, s katero naj bi odpravili "zakonske nejasnosti". Uredba opredeljuje nov način nadzora nad STA, ureja pa tudi tržno dejavnost tiskovne agencije. V pravnem mnenju, ki ga je za STA pripravila ena od odvetniških družb, je zapisano, da je uredba "očitno protiustavna", direktor STA Bojan Veselinovič pa v njej vidi "novi manever vlade".
Vlada je pripravila uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), s katero naj bi odpravili “nejasnosti”, ki da obstajajo v trenutni zakonodaji, vezani na STA.
Medtem ko zakon o STA določa, da STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku in angleškem jeziku, pa osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA drugače opredeljuje javno službo.
Kot piše v besedilu osnutka, STA v okviru javne službe objavlja povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da so ti jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako velja za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku. V okvir javne službe spadajo tudi besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih, ter v celoti vsebine o manjšinah, ki morajo biti objavljene v posebni rubriki.
Veselinovič napovedal uporabo “vseh pravnih sredstev”
Uredba določa tudi način določanja zneska za nadomestilo za opravljanje storitev javne službe. Določi se tako, da se posamezno poslovno leto določi v višini neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe STA. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA. Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov. Hkrati pa osnutek določa, se nadomestila izplačujejo mesečno glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu.
Po besedah direktorja STA Bojana Veselinoviča predlagana formula izračuna nadomestila za javno službo “posredno pomeni popolno demotivacijo za opravljanje tržne dejavnosti, pri čemer ni nobenega jamstva, da bi dobili dva milijona nadomestila, saj so sredstva za to samo rezervirana. Presojo, ali bi jih dobili in koliko sredstev, pa so spet pripisali direktorju Ukoma. Kot da ne bi imeli nadzornega sveta STA, ki je po zakonu primarno pristojen za nadzor poslovanja,“ je zapisal v odzivu in napovedal, da bodo v primeru, da bo uredba sprejeta, za njeno izpodbijanje in začasno odredbo uporabili “vsa pravna sredstva”.
Letno pogodbo o opravljanju javne službe skleneta STA in vlada, pri čemer je za pripravo, podpis in izvajanje pogodbe pooblaščen direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Uredba tudi določa, da če pogodba za letos o opravljanju javne službe STA ni sklenjena, se storitve javne službe plačujejo v skladu s sedmim protikoronskim zakonom, zakonom o STA in to uredbo. Ocenjene finančne posledice uredbe, navedene v osnutku, sicer znašajo dva milijona evrov. Poslovni načrt STA, po katerem bi morala država v skladu z zakonodajo financirati javno službo STA, predvideva nadomestilo za javno službo STA v višini 169.000 evrov na mesec.
Kot je poudaril Veselinovič, je sedmi protikoronski zakon jasen, podobno so zapisali tudi v pravnem mnenju o uredbi, ki ga je za STA po poročanju Večera pripravila odvetniška družba Čeferin. Kot so zapisali, “ni odveč dodati, da v letu 2021 financiranja ni mogoče določiti oz. urediti drugače, kot je določeno v citiranem zakonu (PKP7, op. a.). Če/dokler zakon ne bo spremenjen, je veljaven in zavezuje in njegove vsebine ni mogoče spremeniti ne z uredbo ne s pogodbo”.
Tudi o tržni dejavnosti
Osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA se dotika tudi tržne dejavnosti agencije. Med drugim določa, da lahko STA izvaja le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA.
Glede na pravno mnenje STA, je ta člen sporen, saj uredba določa, da naj bi člen urejal opravljanje javne službe. “Če je deklaratorni namen uredbe v urejanju javne službe, potem tržna dejavnost ne bi smela imeti mesta v tej uredbi,” so zapisali v pravnem mnenju.
Vlada, ki krši kar dva zakona, gre nad STA očitno še z uredbo, v kateri se kažejo elementi protiustavnosti in nezakonitosti. Medtem ko predsednik @BorutPahor napoveduje odlikovanje za STA, jo Janševa @vladaRS kot kaže želi pokopati. Več na https://t.co/9qTx1KgCrq #zaobSTAnek
— STA (@STA_agencija) June 8, 2021
Uredba “očitno protiustavna”
Ne glede na to, da zakon o STA določa nadzorni svet za nadzornika poslovanja družbe, osnutek uredbe določa, da STA na tri mesece poroča Ukomu o izvajanju poslovnega načrta STA. Ukom vsako leto izvede redna preverjanja ali poskrbi za izvedbo teh preverjanj, da STA ne prejema nadomestila za opravljanje javne službe, višjega od neto stroškov. Pri izvajanju nadzora nad prekomernimi nadomestili je STA v skladu s predlogom uredbe dolžna pooblaščenim osebam na Ukomu omogočiti vpogled v podatke in informacije o notranji organizacijski in računovodsko-finančni strukturi izvajanja poslovnih procesov, ki so potrebni za izvedbo tega nadzora.
Glede na pravno mnenje o uredbi, “dodaten nadzor nima podlage v zakonu in je celo v izrecnem nasprotju z zakonsko ureditvijo”. V pravnem mnenju je še zapisano: “V 4. členu uredbe je določeno, da se za podpis in izvajanje pogodbe pooblašča direktorja Ukoma. To določilo nima podlage v zakonu, saj zakon izrecno določa, da se pogodba podpiše z ustanoviteljem, to je z vlado. Ker zakon ne omogoča, da bi vlada s podzakonskim predpisom prenesla pooblastilo za podpis pogodbe, tega z uredbo ne more in ne sme storiti. S tem se prenaša odločitev o vsebini pogodbe na osebo/organ, ki takega pooblastila nima. Ker morajo imeti upravni organi pooblastilo za svoje delovanje v zakonu, je uredba očitno protiustavna”.
“Tako spisana uredba je novi manever vlade, da bi zaobšla dva zakona, ki ju krši že vse od začetka tega leta. Zdaj so se domislili uredbe, ki ni v skladu ne z ustavo in tudi ne z zakonoma. In medtem ko nam predsednik Borut Pahor napoveduje podelitev državnega odlikovanja, Janševa vlada očitno želi zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico STA. Jagoda na tej smrtonosni torti je vladino sklicevanje na EU uredbo, pri čemer je Evropska komisija jasno sporočila, da zdajšnji sistem financiranja ni nedovoljena oblika državne pomoči,” je sporočil direktor STA Bojan Veselinovič.
Novinarska sindikata: Osnutek uredbe je neustaven in nepotreben
Osnutku uredbe nasprotujejo tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) in Društvu novinarjev Slovenije (DNS), saj menijo, da je neustaven ter posega v uredniško in upravljavsko avtonomijo STA. V DNS zato pozivajo vlado, da osnutka uredbe ne sprejme.
Predlog uredbe pomeni uresničevanje politično motiviranega cilja aktualne vlade, ki mu je sledila v doslej nezakoniti prekinitvi financiranja javne službe STA, to je podreditvi javnega servisa in uničenju njegove uzakonjene neodvisnosti, še opozarjajo v SNS.
V DNS pa izpostavljajo, da je predlog takšne uredbe nepotreben, saj delovanje STA opredeljuje zakon o STA, njeno financiranje za leto 2021 pa dodatno omogoča določba sedmega protikoronskega paketa. Sprejetje osnutka uredbe bi po oceni DNS povečala nadzor Ukoma in njegovega direktorja nad neodvisnim javnim medijem ter omogočila nadaljevanje izsiljevanja in izvajanja pritiska na STA.
Vlado zato pozivajo, da poravna zapadle obveznosti za izvajanje javne službe, še preden jo k temu prisili sodišče. Na Okrožno sodišče v Ljubljani pa “apeliramo, naj spor obravnava prednostno, saj je njegova časovna komponenta izredno pomembna in lahko prepreči stečaj STA ali nadaljnje manipulativne manevre vlade”, so zapisali v sporočilu za javnost v DNS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!