Sredi decembra naj bi bil izvoljen sedmi predsednik državnega sveta doslej. Gre nedvomno za mikavno funkcijo, vendar pa dosedanjih predsednikov po izteku mandata kakšna bleščeča politična kariera ni čakala. Nasprotno – zaprla so se jim celo vrata v državni svet. Tako se dosedanji predsednik Alojz Kovšca vrača k urarstvu in gostinstvu.
Novi državni svet se bo na ustanovni seji predvidoma sestal 12. decembra. V skladu z zakonom bo do izvolitve njegovega predsednika ali podpredsednika prvo sejo vodil najstarejši novoizvoljeni državni svetnik. To je nekdanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, ki bo v državnem svetu zastopal področje raziskovalne dejavnosti.
Medtem ko je bil državni svet v iztekajočem se mandatu politično izrazito nagnjen na desno in leva sredina ni imela nikakršne možnosti, da bi vodenje prevzel njej bližji kandidat, je nova sestava precej bolj uravnotežena. Zato poznavalci pričakujejo, da bosta s svojim kandidatom za predsednika prišla tako levosredinski kot desnosredinski tabor, odločilna pa bi utegnila biti peščica pragmatičnih glasov.
V levosredinskih strankah nekatera imena možnih kandidatov za vodenje državnega sveta že krožijo. Tako je mogoče slišati ime predhodnika Janeza Drnovška na čelu LDS, nato pa predsednika državnega zbora in ministra za kulturo Jožefa Školča. Ta je trenutno glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije in je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik za področje vzgoje in izobraževanja. Drugi bi na čelu državnega sveta raje videli dosedanjega ljubljanskega podžupana Dejana Crneka, ki je v državnem svetu sedel že v sedanjem mandatu, na lokalnih volitvah pred dobrim tednom dni pa je bil na listi Zorana Jankovića ponovno izvoljen v mestni svet. Na desni sredini so za zdaj o tem, koga vidijo kot naslednika odhajajočega predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, skrivnostni.
Čeprav je državni svet po ustavi sestavljen iz predstavnikov socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, je močno prestreljen z interesi strank. To pride še zlasti do izraza pri predstavnikih lokalnih interesov, strankarska lobiranja pa so tudi v ozadju postavljanja predsednikov državnega sveta. Po oblikovanju nepopolnega drugega doma parlamenta so se tako na tej funkciji izmenjavali predstavniki dveh v državnem svetu tedaj najmočnejših strank – LDS in SLS.
Vodenje državnega sveta je nedvomno mikavna funkcija – predsednik na državnih proslavah sedi v prvi vrsti, vabljen je na različne dogodke, je slavnostni govornik … Vendar pa dosedanjih predsednikov po izteku mandata kakšna bleščeča politična kariera ni čakala. Nasprotno – zaprla so se jim celo vrata v državni svet. Eden naših sogovornikov je vodenje državnega sveta označil celo kot “politični samomor na visoki ravni”.
Ivan Kristan: V LDS so ga ocenjevali kot uglednega gospoda, a ga niso imeli radi
Po ocenah poznavalcev se dosedanji predsedniki državnega sveta s svojim delom niso kaj prida izkazali; še največ pozitivnih ocen si je med našimi sogovorniki prislužil prvi predsednik Ivan Kristan. Nekdanji sodnik ustavnega sodišča SFRJ in rektor ljubljanske univerze je državni svet vodil med letoma 1992 in 1997. Na to funkcijo je bil izvoljen kot član LDS. Ker je bil tudi na čelo državnega zbora postavljen predstavnik takrat največje vladne stranke, je Kristanova izvolitev tako v opoziciji kot v koaliciji sprožila precej negodovanja. Vendar pa se nekdanji vidni člani LDS spominjajo, da se Kristan sestankov organov stranke in drugih strankinih dogodkov ni udeleževal, da njenim usmeritvam pogosto ni prisluhnil in da v LDS ni bil priljubljen. K temu naj bi dodatno prispevala precejšnja nenaklonjenost takratne največje vladne stranke državnemu svetu in Kristanovo zavzemanje, da bi ta postal enakopravni drugi dom parlamenta. Bivši predstavniki LDS priznavajo, da je bil Kristan “spoštovan pravnik in ugleden gospod, s katerim se stranka ni želela javno prepirati”, da pa ga po izteku njegovega državnosvetniškega mandata ni videla na kakšni politični funkciji. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti se je sicer leta 1998 upokojil.
Tone Hrovat: Kot dosežek je izpostavil, da je cviček v zakonu dobil posebno mesto
Tone Hrovat, ki je vodenje državnega sveta prevzel leta 1997, sodi v vrste SLS. Diplomirani inženir agronomije je na volitvah za predsednika državnega sveta premagal precej bolj prepoznavnega sociologa in filozofa Veljka Rusa, ki ga je na tem mestu želela leva opcija. Hrovat, ki je bil sicer v državni svet izvoljen že leta 1992, je kot pomemben dosežek svojega prvega mandata rad izpostavil zavzemanje njegove državnosvetniške komisije, da cviček kot dolenjska posebnost dobi v zakonu posebno mesto.
Po izteku funkcije predsednika državnega sveta se je v novomeški volilni enoti ponovno potegoval za vstop v drugi dom parlamenta, a je večje število glasov zbral takratni predstavnik LDS Adolf Zupan. Hrovat se je vrnil na kmetijsko šolo Grm Novo mesto, mesto državnega svetnika pa je ponovno zasedel v sedanjem mandatu, in sicer kot predstavnik vzgoje in izobraževanja. Na letošnjih volitvah se za to mesto ni potegoval. Kot nam je dejal, so mu bile sicer v preteklosti ponujene različne funkcije, vendar pa po koncu vodenja državnega sveta in vrnitvi na šolo ni imel več političnih ambicij. Je pa pred zadnjimi državnozborskimi volitvami sedanji direktor zavoda Grm Novo mesto javno pozdravil projekt Povežimo Slovenijo. “Povežimo Slovenijo je odličen projekt, ki omogoča vsem sodelujočim povezovanje in daje zgled tudi tistim, ki niso zraven,” je ocenil.
Janez Sušnik: Ker se je zameril SDS, v državni svet ni bil ponovno izvoljen
Tako kot Hrovat je v vrste SLS sodil njegov naslednik na čelu državnega sveta Janez Sušnik, ki se je za to mesto pomeril s še enim kandidatom Slovenske ljudske stranke, nekdanjim generalnim konzulom v Celovcu Jožefom Jerajem. Sušnik priznava, da je potegovanje dveh predstavnikov iste stranke za vodenje državnega sveta “izgledalo čudno”.
Kot so poročali mediji, je Sušnik kot predsednik državnega sveta rad potoval v tujino in si dal izplačati tudi kakšno polno dnevnico, čeprav so mu obroke plačali gostitelji. Danes je do državnega sveta kritičen; kot pravi, ta nima moči in je zato skoraj nepotreben. “Včasih se mi je zdelo, kot bi drva nazaj v hosto nosil,” je ponazoril nemoč nepopolnega drugega doma parlamenta.
Sušnik se po izteku funkcije od državnega sveta še ni nameraval posloviti, vendar vanj ni bil ponovno izvoljen. Kot razlog navaja, da se je v času vodenja tega organa zameril SDS na Gorenjskem, zato je ta raje kot njega podprla predstavnika nasprotne politične opcije Blaža Kavčiča. “Nisem žaloval, ko mi je SDS obrnila hrbet. Zavedal sem se, da je moje delo v politiki že mimo – postajal sem starejši možakar,” danes pravi Sušnik, ki je sicer po mandatu na čelu državnega sveta zapustil vrste SLS. Razlog za takšno potezo je po njegovih besedah bil, da so v SLS po tem, ko so na čelu glavnega odbora želeli Gorenjca in so h kandidaturi nagovorili njega, tik pred odločanjem predlagali še enega kandidata. Od tedaj se Sušnik ni pridružil nobeni stranki, se je pa odločil za sodelovanje z upokojenci – prihodnje leto mu bo sicer vodenje Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) poteklo.
Blaž Kavčič: Od visokih strankarskih ambicij do ostre kritike strankarstva
V obdobju 2007–2012 je vodenje državnega sveta spet prevzel predstavnik LDS; na njegovo čelo se je povzpel nekdanji poslanec Blaž Kavčič. V tekmi za predsedniško mesto je premagal Alojza Kovšco in Jožeta Mencingerja. Kavčič je imel v tistem času precej pestre strankarske ambicije. Potegoval se je za predsednika LDS, a ga je tedanja predsednica te stranke Katarina Kresal močno premagala. Nekaj mesecev kasneje je Kavčič iz LDS izstopil, saj se je, kot pravi, s Kresal programsko razhajal – v njej je prepoznal predstavnico “plenilske elite”. Nato je vstopil v SMS – Zeleni in na državnozborskih volitvah leta 2011 na njeni listi kandidiral v dveh volilnih okrajih. A se stranki ni uspelo uvrstiti v državni zbor, Kavčič pa je v enem okraju zbral dober odstotek glasov, v drugem pa manj kot odstotek. Danes je tudi do Zelenih kritičen – kot pravi, se je pokazalo, da so bili tudi ti “prepredeni z globalističnimi vplivi”.
Kasneje se je Kavčič pridružil še enemu strankarskemu projektu – Dobri državi, nekaj časa je bil celo predsednik njenega sveta. “Strankarska politika v Sloveniji in tudi drugod po svetu ne more več reševati problemov, kot jih je z oceno zadostno v preteklih desetletjih. Če bo šlo v tej smeri naprej, je strankarstvo del propada človeške civilizacije,” je danes do strankarstva kritičen Kavčič.
Tudi on je ob koncu vodenja državnega sveta ponovno kandidiral za državnega svetnika, a ni bil uspešen. Vrnil se je v podjetniške vode. V času koronske krize je začel Blaž Kavčič razglabljati o zarotah, ki so usmerjene proti človeštvu. Ugotavljal je, da se v tako imenovanih cepivih prek 5G in 6G frekvenc omogočata daljinsko vodenje in izklapljanje človeka, ki s tem izgublja svojo dušo, svoje bistvo. Na portalu Zdravo Slovenija, ki ga je ustanovil, je med drugim zapisal, da so globalisti nekaj desetletij pripravljali in nato sprožili pandemijo tako imenovanega koronavirusa. “Gre za šesti poizkus v 20 letih sprožanja pandemije, motivirane ne samo s pohlepom po bogastvu, ampak predvsem z ambicijo vzpostavitve diktature globalnega kapitala,” je izpostavil. Letos je izdal knjigo z naslovom Kako bomo preživeli in uspeli.
Mitja Bervar: Želel je postati Cerarjev državni sekretar za lokalno samoupravo
Leta 2012 je na čelo državnega sveta stopil predstavnik kulture in športa Mitja Bervar. Svojo izvolitev vidi predvsem kot nasprotovanje državnih svetnikov izvolitvi Alojza Kovšce, ki se je tedaj ponovno potegoval za to funkcijo. Ker pa Bervar prehoda na profesionalno politično funkcijo ni predvidel, so v SNG Opera in balet, kjer je služboval do tedaj, čez noč ostali brez ravnatelja.
Nekateri takratni državni svetniki Bervarjevo vodenje državnega sveta ocenjujejo kot “povsem medlo”. Sam je prepričan, da je bil državni svet v tistem času pravi drugi dom parlamenta in ne slepo črevo prvega doma, saj je deloval strokovno in neodvisno od strankarskih interesov ter ni podpiral nobene vlade.
Proti koncu mandata je Bervar vstopil v SMC. Izvolili so ga v izvršni odbor stranke in mu zaupali vodenje ljubljanskega odbora, v katerem naj bi odpravil razklanost. Kot poudarjajo nekoč vidni člani SMC, pa mu to ni uspelo. Po njihovih navedbah je imel Bervar ambicijo, da bi zasedel kakšno pomembno mesto v državnem gospodarstvu, pa tudi da bi na državnozborskih volitvah leta 2018 kandidiral v izvoljivem žalskem volilnem okraju. Ker mu tega niso omogočili, se je Bervar s Cerarjevo stranko razšel, je še mogoče slišati med bivšimi člani SMC.
Nekdanji predsednik državnega sveta zadeve pojasnjuje drugače. Kot pravi, odhod s funkcij v SMC in iz stranke ni bil povezan z zavrnitvijo njegove kandidature v Žalcu. Po njegovih besedah je po tem, ko ga je takratni prvak SMC Miro Cerar prosil, naj pomaga urediti razmere v stranki, ugotovil, da ta nima urejene lokalne mreže in je v skladu z dogovorom s takratnim premierjem Cerarjem želel postati državni sekretar za lokalno samoupravo v njegovem kabinetu. Ker je imel – tako Bervar – precej močan vpliv in je bil konstruktivno kritičen, pa so nekateri vidni člani SMC vztrajali, da do tega imenovanja ne pride. Ponujena so mu bila nekatera državnosekretarska mesta na ministrstvih, ki pa jih je zavrnil in se umaknil iz SMC, dodaja Bervar.
Po nastopu Šarčeve vlade se je zaposlil v kabinetu finančnega ministra Andreja Bertonclja, ki je bil mentor pri Bervarjevi magistrski nalogi. Bertoncelj ga je po Bervarjevih besedah k sodelovanju povabil predvsem zaradi poznavanja političnega dogajanja kot svetovalca za politične zadeve, a tudi na tem mestu določenim ljudem ni bil všeč. Ker je hotel Bertonclja obvarovati pred problemi, je to mesto še pred odhodom Šarčeve vlade zapustil, še dodaja Bervar. Spominja se tudi, da je imel pred predsedniškimi volitvami leta 2017 več ponudb, da bi kandidiral za predsednika države, a je tedaj dal prednost ureditvi osebnega življenja.
Sedaj je Bervar zaposlen v podjetju RPC, d. o. o., katerega solastnik je in ki, kot pravi, “svetuje podjetjem in ljudem”. Leta 2019 se je neuspešno potegoval za mesto predsednika Rdečega križa Slovenije, na letošnjih lokalnih volitvah pa je bil na listi Združeni demokrati občine Brezovica izvoljen v občinski svet te občine in v krajevno skupnost Podpeč – Preserje.
Alojz Kovšca: Vrača se k urarstvu
Predsedniku Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Bežigrad Alojzu Kovšci je v tretje le uspelo – leta 2017 je postal predsednik državnega sveta. Kljub dvema protikandidatoma, Samerju Khalili in Borisu Popoviču, je bil izvoljen že v prvem krogu. Močna nagnjenost državnega sveta in njegovega predsednika k desni politični opciji se je v iztekajočem se mandatu jasno odrazila v številu vetov. V letu 2019, ko je vlado vodil Marjan Šarec, so svetniki izglasovali kar 9 vetov, v letu 2020, ko je vodenje vlade prevzel Janez Janša, zgolj enega, leto kasneje pa tri. Sedanja Golobova vlada je bila deležna že treh vetov državnega sveta, med drugim na spremembe družinskega zakonika, ki po odločbi ustavnega sodišča odpravljajo diskriminacijo istospolnih parov. Šovinistična zavzemanja državnega sveta v zadnjem mandatu in njegovo podrejanje določeni politični usmeritvi je tudi po oceni nekaterih sedanjih svetnikov razlog, da so se okrepila razmišljanja o potrebnosti ukinitve državnega sveta.
Kovšca, ki je po združitvi njegove stranke GAS s SMC Zdravka Počivalška postal podpredsednik združene stranke Konkretno, v preteklih mesecih ni skrival želje po nadaljevanju politične kariere. Najprej se je skupaj z listo Povežimo Slovenijo potegoval za vstop v državni zbor, a sta bila neuspešna. Kovšca je kandidiral v dveh volilnih okrajih, v vsakem pa je zbral le dobra dva odstotka glasov. Nato je napovedal, da se je pripravljen potegovati za položaj predsednika republike, če bo dobil podporo širšega kroga političnih strank. A ga ni podprla nobena. Prav tako je bil neuspešen na volitvah v državni svet – interese obrtnikov bo v prihodnje v njem zastopal Aleš Pulko. Kovšca se sedaj vrača k urarstvu in gostinstvu in naj se vsaj trenutno ne bi imel namena ukvarjati s politiko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje