Na svetu je popisanih več kot 2.500 sort zvončkov. V Sloveniji raste le ena vrsta, ki pa v naravi pod vplivom mutacij ustvarja različne variacije - podobe zvončkov, ki so priljubljene med zbiratelji. Zvončki so v naravi zaščiteni, trganje cvetov je dovoljeno v zelo omejenih količinah, preprodaja pa je prepovedana. Slovenski zvončki so po zaslugi Botaničnega vrta Ljubljana, ki ima pri nas edini dovoljenje za razmnoževanje in prodajo, med zbiratelji v svetu prepoznani in dosegajo visoke cene. Najdražji zvončki so že razprodani, nekatere sorte pa celo 'skrivajo' pred zbiratelji, ki so sicer zanje v enem dnevu pripravljeni odšteti tudi osem tisoč evrov.
Ponekod po Sloveniji so travnike pred novo pošiljko snega že pobelili zvončki. Ker pa so ti pri nas na seznamu zavarovanih vrst, jih lahko naberete le v omejenih količinah.
V naravi lahko naberete le toliko zvončkov, kolikor jih lahko stisnete med tri prste, pri tem pa ne smete poškodovati ali izpuliti čebulice. Zaradi pretiranega trganja vas lahko doleti med 100 in 300 evrov kazni. Globe za nedovoljeno preprodajo zvončkov pa znašajo tudi do 10 tisoč evrov.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani v teh dneh poteka festival zvončkov. O tem, v čem je skrivnost slovenskih zvončkov in zakaj jih ne cenimo dovolj, smo se pogovarjali z vodjo botaničnega vrta dr. Jožetom Bavconom in sodelavko dr. Blanko Ravnjak.
Na trgu lahko zvončki dosegajo vrtoglave vrednosti. Na spletni strani Botaničnega vrta lahko zasledimo, da najdražji zvončki trenutno stanejo 200 evrov. Gre za lončke s tremi do štirimi zvončki. Lončke, ki stanejo 100, 140 ali 150 evrov, so že razprodali.
Dr. Bavcon in dr. Ravnjak imata kot predstavnika Botaničnega vrta in raziskovalca dovoljenje za odvzem vzorcev zvončkov iz narave in njihovo razmnoževanje, na koncu tudi prodajo, če je to mogoče.
V njihovi bogati zbirki je trenutno nekaj 100 različnih zvončkov, ki jih opazujejo in hranijo. Nekatere mutacije iz narave obstanejo, in ko se rastlina razmnoži do sprejemljivega števila, jih lahko nekaj tudi prodajo. Tako se trenutno pripravljajo na opis popolnoma nove sorte zvončkov, ki imajo cvetove v obliki lantern. Prvič imajo tudi dišeče zvončke, ki jih je Ravnjak našla naključno, a ti še niso na voljo za prodajo. “Vonj je podoben kot pri španskem bezgu, ampak v milejši obliki,” je povedala Ravnjak, ki jih je zavohala že na daleč.
Čeprav niso vsi zvončki iz njihove zbirke naprodaj, zbiratelji že od začetka Botaničnemu vrtu ponujajo vrtoglave zneske, da bi prodali svojo zbirko, kar pa Bavcon vztrajno zavrača. Nekatere stranke se vrnejo večkrat.
“Ko pride ena stranka iz Nemčije, nekatere zvončke skrijemo, ker je nam lažje. Ob enem obisku si je ta stranka zaželela zvonček iz zbirke in kar ni želela odnehati. Povedala je, da plača, kolikor želimo,” pojasnjuje Bavcon v smehu.
Kaj je tako posebnega pri zvončkih?
Pogled na zbirko botaničnega vrta razkriva raznolikosti zvončkov. Tam hranijo vse tako imenovane stabilne mutacije, variacije oziroma sorte zvončkov pri nas z različnimi posebnostmi: od suličastih listov, popolnoma zelenih notranjih listov, zelenih lis ali pik na zunanjih listih …
Zbiratelji zvončkov – imenovani tudi galantofili – se zbirajo po Evropi na različnih prireditvah in slovenski strokovnjaki so pogosto predavatelji na teh dogodkih. Bavcon pove, da imajo zvončki svoje ljubitelje v Evropi, pri njih pa imajo edinstvene sorte posebno mesto. Zanje so zbiratelji pripravljeni odšteti tudi vrtoglave vsote.
Najdražji zvonček, ki so ga kdaj prodali v ljubljanskem botaničnem vrtu, ostaja zvonček Nova Gorica. Leta 2013 so ga na dražbi prodali za 513 evrov (izklicna cena je bila 99 centov).
Pa največji nakup v enem dnevu? “Nekoč je stranka iz Nizozemske v enem dnevu kupila za osem tisoč evrov zvončkov. Bilo jih je za približno za dva zabojčka, skupaj okoli 30 zvončkov,” pojasnjujeta sogovornika.
Največ ljubiteljskih zbirateljev zvončkov je v Združenem kraljestvu. Tam so lani na dražbi čebulico posebnega zvončka prodali za več kot dva tisoč evrov. Do brexita je britanski trg predstavljal pomembno tržišče za botanični vrt, saj so tja prodali več kot polovico zvončkov. Po brexitu pa so morali cene nekoliko znižati.
Zvončki pa so v Sloveniji po besedah Bavcona ogroženi, predvsem zaradi načina menedžmenta pokrajin. Gnojenje z mineralnimi gnojili, intenzivna košnja, nesmotrna intenzivna gradnja ipd. uničujejo zvončke in njihov habitat. Čeprav obstajajo načini, da bi vse prej omenjene zadeve izpeljali manj invazivno, pa še “nismo prišli do tega”, poudarja Bavcon.
Eden od povodov za festival zvončkov, ki poteka ta konec tedna, je zato po njegovih besedah tudi to, “da bi našim ljudem povedali, da je tisto, kar imaš pred domačim pragom, lahko zlato”. Odnos do zvončkov kaže tudi naš odnos do narave in rastlin nasploh.
Navadni zvonček ima dva do tri zunanje liste, steblo s podpornim listom ter viseči cvet s tremi zunanjimi perigonovimi listi in tremi zeleno obarvanimi notranjimi, ki so za približno polovico manjši. Glavne značilnosti zvončkov in posebnosti, ki jih lahko ustvarjajo, dr. Bavcon opisuje v spodnjem videu.
“Mi iščemo posebnosti. Da zelenina preide še na zunanji perigonov del, zanima nas, če se notranji del popolnoma zeleno obarva, če se pojavijo kakšni dodatni listi nad plodnico, ki so obarvani. Zanima nas vse tisto, kar odstopa od povprečja in gledamo, ali so te različice tudi stabilne,” pripoveduje. Stabilne različice so mutacije in te naravne mutacije lahko med zbiratelji dvignejo cene zvončkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje