Na čelu LMŠ bo še naprej Marjan Šarec, ki je bil na današnjem kongresu edini kandidat za to mesto, podpredsedniška položaja pa sta dobila poslanka Jerca Korče in evropski poslanec Klemen Grošelj.
Cikel jesensko-zimskih kongresov političnih strank je danes zaključila LMŠ. Potem ko je Šarčeva stranka novembra lani izpeljala programski kongres – na njem sprejeti program vključuje 78 izzivov in 373 rešitev – je danes izvolila novo vodstvo. Presenečenj ni bilo: za predsednika je kandidiral zgolj sedanji prvi mož LMŠ Marjan Šarec, ki so mu delegati s 139 glasovi za in enim proti podelili nov mandat na čelu stranke. Na mestu podpredsednice ostaja poslanka Jerca Korče, medtem ko je na drugem podpredsedniškem mestu Igorja Žavbija zamenjal evropski poslanec Klemen Grošelj.
Določili so tudi nov izvršni odbor, v katerega so izbrali dosedanjega podpredsednika Žavbija, nekdanjega notranjega ministra Boštjana Poklukarja in predsednico lokalnega odbora stranke v Dravogradu Marjeto Podgoršek Rek. Zbrani so na kongresu izvolili še člane častnega razsodišča.
Predstavili so tudi listo kandidatov za državnozborske volitve. Na njej je 82 imen. Med njimi so vsi sedanji poslanci LMŠ, saj so se ti po Šarčevih navedbah v zadnjih štirih letih s svojim delom v parlamentu izkazali. Šarec bo tako kot pred štirimi leti kandidiral v Kamniku, podpredsednica državnega zbora Tina Heferle se bo za nov poslanski mandat potegovala v prvem domžalskem okraju, vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović v drugem domžalskem okraju, Jerca Korče na Vrhniki … Kot nam je dejal prvak LMŠ, so njihovi kandidati v lokalnem okolju dobro prepoznavni, zgledu nekaterih strank, ki so kandidate iskale tudi med estradniki in športniki, pa v LMŠ niso sledili.
Med drugimi kandidati omenimo, da bodo v 1. volilni enoti kandidirali Boštjan Poklukar (Radovljica 1), Iztok Purič (Kranj 2) – nekdanji minister iz vrst SAB, ki je nato iz stranke izstopil, se bo potegoval v istem okraju kot predsednica SAB Alenka Bratušek – in Stojan Tramte (Škofja Loka 1). V drugi volilni enoti bo kandidiral poslanec Robert Pavšič (Postojna) ter v četrti poslanec Jani Möderndorfer (Ljubljana – Bežigrad 2). V peti volilni enoti bo kandidiral predsednik strankinega podmladka in poslanec Nik Prebil (Žalec 2), v šesti poslanec in nekdanji minister za javno upravo Rudi Medved (Zagorje) in Igor Žavbi (Litija), V sedmi volilni enoti bo kot kandidatka nastopila poslanka Lidija Divjak Mirnik (Maribor 6) in v osmi dobitnica državnega priznanja za prostovoljstvo Tereza Vidovič (Ptuj 1) …
“Za avtokrate puška v koruzi, zame želja po novih volitvah”
Novi in dosedanji predsednik stranke, ki se na državnozborske volitve podaja drugič, se je v nagovoru po izvolitvi zahvalil članom stranke za zaupanje in dodal, da se zaveda odgovornosti in bremena, ki ga s tem čakata. Spomnil je, da so pred štirimi leti kot neparlamentarna stranka osvojili 13 poslanskih mest in postali druga najmočnejša parlamentarna stranka, nato pa vložili veliko napora za sestavo vlade, ki je po polovici mandata razpadla.
“Moja poteza, ki je sledila pred dvema letoma, je bila radikalna, a hkrati demokratična. Za avtokrate je to puška v koruzi, zame pa želja po novih volitvah. Kdor govori, da sem s tem predal oblast sedanji vladi, je zelo ozkogleden in ve zelo malo o političnem zakulisju. Taisti bi mi očitali vladanje za vsako ceno po Jelinčičevem ceniku,” se je še enkrat v preteklost obrnil Šarec in hkrati zavrnil tudi očitke nasprotnikov, da so se ustrašili epidemije.
Na volitve gredo zato po njegovih besedah samozavestno, s ciljem doseči čim boljši rezultat, da bo imela sedanja opozicija dovolj glasov za sestavo nove vlade. Visoko podporo bo nova vlada po njegovih besedah zelo potrebovala, da se ji bo uspelo hitro in učinkovito spopasti z vsemi nakopičenimi težavami, časa za pogajanja pa ne bo veliko.
LMŠ želi, je dejal Šarec, svoj program uresničevati v vladi, ki se ne bo vsak dan ukvarjala z vprašanjem svojega obstoja, temveč se bo ukvarjala s težavami ljudi. Ureditev dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe, cene energentov, visoka zadolženost, padec gospodarske rasti, zeleni preboj je samo nekaj izmed vprašanj, ki jih bodo po njegovem zaposlovala.
“Ključ za rešitev je zaupanje ljudi v vlado in politiko”
Vodja poslanske skupine Brane Golubović je uvodoma poudaril, da se po epidemiji in številnih podražitvah soočamo še z vojno v Evropi, ki je draginji in strahu dala dodaten pospešek. Izzivi so zato po njegovem resnično veliki, a ključ za rešitev je zaupanje ljudi v vlado in politiko. “Aktualna vlada tega zaupanja že nekaj časa ne uživa več. Zlasti ne zato, ker oblast jemlje kot svojo last, državne institucije in državna podjetja kot svoje fevde, ljudi kot pasivno množico, ki mora biti tiho, ji slediti, javne medije pa uporablja kot propagandi stroj, kot trobilo njene resnice,” je dejal Golubović.
Po besedah podpredsednice stranke Jerce Korče jih je politično dogajanje v zadnjem mandatu še bolj utrdilo v zavedanju, da je vsaka programska zaveza mrtva črka na papirju, če za njo ne stojijo pokončni in delovni ljudje. “Naslednjih 35 dni imamo odgovornost, da ljudi povabimo, naj sprejmejo pomembno odločitev o prihodnosti naše družbe. Odločitev o tem, ali bomo kot družba dopustili, da nam ujetniki preteklosti razgradijo našo skupnost, ali pa bomo šli po poti normalizacije in se soočili z izzivi prihodnosti,” je dodala.
Igor Žavbi je prav tako poudaril, da so največji izziv v tem trenutku parlamentarne volitve, zato so se v LMŠ potrudili in pripravili “dobro kandidatno listo”, na kateri bodo stranko večinoma zastopali kandidati, ki prihajajo iz lokalnega okolja, in tisti, ki vedo, kaj in kako je treba spremeniti v naši državi.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik strankinega podmladka Nik Prebil, ki je dejal, da so mladi upravičeno razočarani nad večino dosedanje politike, kar pa jim ni vzelo aktivnosti, zanimanja, dobrih idej in želje po pravih spremembah. “Odločevalcem na vseh ravneh moramo pokazati, da mladim gre za politiko, saj pot do uresničitve naših programskih izhodišč pelje le prek takšne politike, ki bo mlade ne samo poslušala, ampak jih bo tudi slišala in z njimi sodelovala,” je dejal Prebil.
Udeležence kongresa so z video nagovori ob predstavnikih evropske politične skupine Alde pozdravili tudi predsedniki ostalih treh strank zavezništva KUL. Predsednica SAB Alenka Bratušek je LMŠ med drugi označila za naravne zaveznike, predsednica SD Tanja Fajon je opozorila, da so pred Slovenijo prelomne volitve, na katerih se bo odločalo o tem, ali bomo še naprej demokratična država ali pa bo postala avtokracija. Prvak Levice Luka Mesec je govoril o dobrem sodelovanju med strankama, sploh odkar sta v opoziciji.
“V državi moramo izpeljati normalizacijo”
Šarec nam je že včeraj dejal, da bo njegovo osrednje sporočilo na današnjem kongresu to, da mora leva sredina, če bo na volitvah dosegla zanjo ugoden volilni rezultat, čim prej sestaviti vlado in v državi izpeljati normalizacijo. Ta po njegovih besedah vključuje revizijo kadrovskih postopkov, izpeljanih v času sedanje vlade, in obračun s korupcijo. Prav tako bo morala nova levosredinska vlada po Šarčevi oceni nemudoma sprejeti nova zakona o RTV Slovenija in o medijih ter ponovno vzpostaviti dialog s civilno družbo. “Ključna naloga pa bo sprejem krovnega zakona, ki ga promovira tudi Inštitut 8. marec, s katerim bi odpravili vse škodljive ukrepe Janševe vlade in resetirali državo,” nam je dejal Šarec. Izpostavil je še nujnost zelenega prehoda, spopad z draginjo in zagotovitev virov energije, na prvo mesto pa postavil zdravstvo.
LMŠ je bila ustanovljena pred lokalnimi volitvami leta 2014, na katerih je Šarec drugič postal kamniški župan. Pred štirimi leti se je stranka z lokalnega nivoja preselila na državni parket. Šarec se je najprej potegoval za predsednika republike, a ga je v drugem krogu za šest odstotnih točk premagal dotedanji predsednik države Borut Pahor. Pol leta kasneje se je LMŠ podala na državnozborske volitve. Dobila je 13 poslanskih mest in s tem postala druga največja parlamentarna stranka – prehitela jo je SDS, ki je dobila 25 poslancev.
Dva meseca pred takratnimi volitvami so sicer javnomnenjska merjenja LMŠ napovedovala precej boljši rezultat – s SDS je bila tako rekoč izenačena. A ji je nato začela podpora usihati. Trend se je ponovno obrnil, ko je Šarec prevzel vodenje vlade. Po meritvah agencije Ninamedia je LMŠ na čelu strankarske lestvice vztrajala dobro leto dni, vse do Šarčevega odstopa s premierskega mesta.
Tokrat javnomnenjske ankete LMŠ kažejo mnogo slabše kot pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami: po različnih merjenjih se ji podpora giblje med štirimi in šestimi odstotki glasov. Ta rezultat sicer nakazuje, da se bo LMŠ uvrstila v državni zbor, vendar pa ne gre zanemariti, da se znaten delež volilcev odloči šele v zadnjem mesecu ali celo na dan volitev in da pomembno vlogo odigra tako imenovano taktično glasovanje. Gre za glasovanje, ko volilci manjših strank, da bi preprečili zmago njim neljube velike stranke, taktično oddajo glas za drugo veliko stranko. Konkretno to pomeni, da bo v primeru, če bo Golobova stranka uspela obdržati pozicijo najverjetnejše alternative Janševi SDS, del potencialnih volilcev strank KUL obkrožil Gibanje Svoboda. Kar bi lahko ogrozilo uvrstitev LMŠ in SAB – slednji javnomnenjska merjenja kažejo še malenkost nižjo podporo kot LMŠ – v parlament.
Šarec: Prostor je za vse štiri stranke KUL
Šarec možnosti taktičnega glasovanja levosredinskih volilcev na aprilskih volitvah ne izključuje, meni pa, da bo tudi v takšnem primeru dovolj prostora, da se v parlament uvrstijo vse štiri stranke KUL. Ob tem spominja, da sta pred osmimi leti kljub visokemu rezultatu Cerarjeve SMC v parlament uspeli priti tako stranka Alenke Bratušek kot Desus.
“Mi ciljamo na čim boljši rezultat, tudi tokrat pa ne nameravam ničesar napovedovati. Razplet volitev bo odvisen od mnogih dejavnikov,” nam je včeraj dejal Šarec, ki vendarle pričakuje, da bo levosredinski blok na volitvah čez dober mesec dni dobil večino glasov ter bodo novo vlado sestavljale Gibanje Svoboda in četverica strank KUL.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje