Zakaj so drevesa že kot sredi jeseni? Suša ni edini razlog, pravijo strokovnjaki

Z dreves v teh avgustovskih dneh že odpada listje, prizori so ponekod, tudi v Ljubljani, že povsem jesenski.

Kaj je razlog, da listi postajajo rumeni in rjavi, se sušijo in odpadajo, smo vprašali strokovnjake Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Obrambni mehanizem

Kot pravijo, v številnih slovenskih gozdovih trenutno opažamo prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listov. Glavni razlog je sušni stres, ki je posledica daljšega obdobja pomanjkanja padavin v kombinaciji z visokimi temperaturami.

"Rastline na splošno lahko v vročih in sušnih poletjih preidejo v poletno mirovanje, ustavijo rast in cvetenje, da preživijo. Zaradi pomanjkanja vode drevesa lahko predčasno odvržejo del listja, kar je obrambni mehanizem za izgubo vode z izhlapevanjem skozi listno površino," so pojasnili.

Najbolj so prizadete drevesne vrste, ki rastejo na plitvih, suhih ali skeletnih tleh ter na rastiščih z omejeno razpoložljivostjo vode – to velja tudi za drevesa, posajena v mestih, ki so pogosto obkrožena s tlakovci ali asfaltom.

Občutljivost je namreč, kot pojasnjujejo na ZGS, odvisna tudi od vitalnosti dreves, globine tal in lokalnih rastiščnih razmer, zato se lahko stanje med posameznimi območji precej razlikuje.

Med listavci se sušni stres pogosto kaže pri bukvi, brezi in posameznih vrstah javorov, med iglavci pa so občutljive predvsem smreke na zanjo manj primernih, suhih rastiščih.

Še pred sušo so liste načeli škodljivci in pozeba

Suša in visoke temperature pa niso edini razlog za sušenje listov.

Med razlogi za jesensko obarvanje listov pri ZGS naštevajo tudi posledice letošnje pozne pozebe, okužb listov z glivami ali napadov žuželk, ki sesajo rastlinski sok iz listov.

"Listi hrastov, na primer, so bili že pred sušo ponekod rumeno obarvani zaradi napadov hrastove čipkarke. Listi bukve so bili ponekod predhodno poškodovani zaradi pozne pozebe in napadov bukovega rilčkarja skakača," so pojasnili. Več o težavah, ki jih povzroča invazivna tujerodna hrastovka čipkarka, lahko preberete v članku na tej povezavi.

Kot pojasnjujejo strokovnjaki za gozdove, dolgotrajen sušni stres zmanjšuje vitalnost dreves, upočasnjuje njihovo rast in slabi njihovo odpornost.

"Oslabljena drevesa so zato bolj dovzetna za napade podlubnikov in drugih žuželk ter bolezni gozdnega drevja. Če se obdobja suše ponavljajo več let zapored, lahko na posameznih rastiščih povzročijo tudi propadanje dreves," so poudarili.

Posebna zgodba so mestna drevesa. V ljubljanskih parkih je po tleh polno predvsem listja platan. Kaj se dogaja z njimi?

Tudi platane je napadla tujerodna žuželka. Poleg hrastovih so pri nas razširjene tudi zelo podobne platanove čipkarke, je pred časom za N1 pojasnil strokovnjak kustodiata za nevretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar.

Čipkarke prezimijo pod lubjem. "Pozimi jih najdete pod lubjem platan v ljubljanskih parkih," je povedal Trilar. "Platanova čipkarka je pri nas povsod, kjer rastejo platane. Ko so to drevo med obema vojnama prinesli v Evropo, je z njo prišla tudi čipkarka," je pojasnil in ob tem opozoril, da je praksa zasajanja tujerodnih dreves napačna.

Vrsta platan, ki so v Ljubljani med drugim zasajene na Kongresnem trgu, je namreč iz Kanade. Obstaja pa tudi avtohtona balkanska platana, ki je čipkarke ne napadajo.

Zalivanje gozda ni smiselno

Bi lahko drevesom v gozdovih pomagali z zalivanjem?

"V gozdovih neposredni ukrepi, kot je zalivanje, praviloma niso izvedljivi niti učinkoviti," odgovarjajo na zavodu za gozdove. Kot poudarjajo, je najpomembnejši dolgoročni pristop gospodarjenje, ki spodbuja vrstno in strukturno raznolike gozdove, saj so takšni gozdovi praviloma odpornejši proti podnebnim ekstremom.

"Pomembno je ohranjanje zastrtosti gozdnih tal, prilagajanje drevesnih vrst rastiščnim razmeram ter sprotno spremljanje zdravstvenega stanja gozdov," so izpostavili.

Drevesa si lahko opomorejo

Kot še pravijo strokovnjaki, trenutno prezgodnje jesensko obarvanje in odpadanje listja še ne pomeni nujno, da se bo drevo posušilo. Gre predvsem za odziv na neugodne rastne razmere.

"Če bodo v nadaljevanju vegetacijske sezone padavine zadostne in se sušne razmere ne bodo nadaljevale, si lahko drevesa opomorejo. Kljub temu pa ponavljajoče se dolgotrajne suše v kombinaciji z vročinskimi valovi ter drugi vplivi podnebnih sprememb, ki povečujejo ranljivost gozdov, predstavljajo enega večjih izzivov za gospodarjenje z gozdovi," so še opozorili.