V koaliciji in na vladi se še vedno usklajujejo o zakonu, ki naj bi končno uredil področje dolgotrajne oskrbe. Čeprav minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zagotavlja, da se približujejo zaključku, minister za finance Klemen Boštjančič opozarja na velike ovire. Kaj ga moti?
Po zagotovilih ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca iz vrst Levice se bližamo ureditvi problematičnega področja dolgotrajne oskrbe, kar različne vlade in koalicije napovedujejo že več kot dvajset let. Vendar Maljevca čaka še usklajevanje z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki pa je očitno do predloga zelo zadržan.
To je po naših informacijah tudi razlog za to, da vlada v četrtek ni obravnavala predloga zakona, čeprav je Maljevčev strankarski šef, minister za delo Luka Mesec, prejšnjo soboto napovedal, da ga bo. Mesec je ta predlog izpostavil kot enega največjih dosežkov Levice in ob tem celo izrekel čestitke ministrstvu za solidarno prihodnost.
Ob stališču ministrstva za finance pa se postavljata vprašanji, ali morda vlada predloga še nekaj časa ne bo sprejela in ali bo predlog res že junija na klopeh poslank in poslancev, kot je napovedal Maljevac.
Od leta 2025 nov prispevek, koliko bi plačevali?
Zataknilo se je pri financah, saj ureditev dolgotrajne oskrbe zahteva precej dodatnega javnega denarja. Sistem bi po Maljevčevem predlogu v celoti zaživel leta 2026, takrat pa naj bi bilo treba iz javnih virov zagotoviti dodatnih 770 milijonov evrov. Dobili naj bi jih iz novega socialnega prispevka in iz proračuna, so določili na njegovem ministrstvu.
Nov prispevek bi pomenil, da začnejo delodajalci in delavci ter drugi zavarovanci 1. januarja 2025 za dolgotrajno oskrbo plačevati po en odstotek od bruto dohodkov. Ker to ne bi bilo dovolj, bi primanjkljaje pokrival državni proračun.
Boštjančič: Proračun ne more in ne sme biti edini vir
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da je zakon o dolgotrajni oskrbi zaenkrat samo predlog ministrstva za solidarno prihodnost, o katerem se ministrstva trenutno še usklajujejo. Pri tem pa so opozorili na nekaj zahtev, ki bi se lahko izkazale za zelo velike ovire.
Pričakujejo na primer, da bo predlog usklajen s socialnimi partnerji, kar se zdi izjemno zahtevna naloga. Delodajalska združenja namreč ne pristajajo na povečevanje stroškov dela, zato so odločno zavrnile idejo o novem socialnem prispevku.
Poleg tega finančno ministrstvo svetuje, naj vlada dolgotrajno oskrbo ureja skupaj s pokojninsko reformo in zakonom o osebni asistenci, saj so ta področja po njihovem tesno povezana. Za pokojninski sistem in osebno asistenco je odgovoren Luka Mesec, ki je sicer napovedal, da se bo lotil obeh, a vsebinskih predlogov še ni predstavil. O izhodiščih za spremembo pokojninskega sistema naj bi se čez nekaj tednov začel pogajati s socialnimi partnerji, zakon pa bo po njegovih zagotovilih sprejet do konca prihodnjega leta.
Ob tem pa Boštjančičevo ministrstvo opozarja še, da prihodnje leto v veljavo spet stopajo fiskalna pravila. “Proračun ne more in ne sme biti edini vir, na katerega se zanašajo vse načrtovane spremembe,” so opozorili.
Omejena ali neomejena proračunska varovalka?
Po naših neuradnih informacijah naj bi se na finančnem ministrstvu strinjali, da primanjkljaje pri financiranju dolgotrajne oskrbe pokriva proračun, vendar naj ne bi bili pripravljeni pristati na to, da bi pokrival primanjkljaje v kakršni koli višini. Želijo torej, da bi bila proračunska varovalka omejena. Po neuradnih informacijah so mejo postavili pri 190 milijonih evrov letno.
Tudi v izhodiščih za rešitev financiranja, ki jih je ministrstvo za solidarno prihodnost socialnim partnerjem poslalo pred nekaj tedni, je navedeno, da bi proračun na leto prispeval 190 milijonov evrov. Vendar je pozneje ministrstvo Simona Maljevca pripravilo nove člene zakona za proračunsko varovalko brez omejitve.
V izhodiščih so tudi izrecno opozorili, da zaradi naraščanja stroškov oskrbe starejših po letu 2030 socialni prispevek in proračunska varovalka morda ne bosta več zadostovala. Omenili so možnost, da bi se za potreben dodaten denar uvedlo doplačila oziroma nova dajatev iz neto dohodkov ljudi. Torej podobno kot v zdravstvenem sistemu, kjer pa želi koalicija doplačila, zaradi katerih večina ljudi sklene dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ukiniti.
Že prejšnje vlade so pri urejanju dolgotrajne oskrbe ugotovile, da je financiranje težava. Tretja vlada Janeza Janše, ki je prva uspela sprejeti zakon za to področje, se je temu vprašanju načrtno izognila. Sprejela je samo vsebinske rešitve, torej tiste, ki določajo način ugotavljanja upravičenosti do oskrbe in njeno izvajanje. Denar je želela tudi Janševa vlada zagotoviti z novim prispevkom, vendar je samo napovedala, da bo ta opredeljen v ločenem zakonu, ki bi bil sprejet šele konec leta 2025.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ni nikoli zares začel veljati, saj ga je aktualna vlada zamaknila za eno leto in obljubila, da bo v tem času postavila delujoč sistem. Zamik zakona so na referendumu potrdili tudi volilci.
Je tudi predlog te vlade neizvedljiv?
Zakon prejšnje vlade je po mnenju mnogih neizvedljiv, a v zelo kratki javni razpravi o Maljevčevem predlogu je več organizacij izrazilo precej ostre kritike tudi do njegovih vsebinskih rešitev. Pojavili so se torej pomisleki, ali bo res postavljen delujoč sistem.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost je zdaj mogoče neuradno slišati, da so v zadnjih tednih te pomisleke naslovili s popravki zakonskega predloga ali z zagotovili organizacijam, da so njihovi strahovi neupravičeni.
“Res so nam dejali, da bodo storili vse, kar je potrebno, da bodo ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, to tudi pravočasno dobili,” priznava sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec.
“Vendar so zadeve še zelo odprte, zakon je še nedorečen,” opozarja, “moramo videti, kakšen predlog bo šel naprej. Pričakujemo konkretne časovnice, kako bodo potekale aktivnost, da bomo imeli kadrovske, prostorske in druge pogoje za delo.”
Centri za socialno delo bi imeli v novem sistemu pomembno vlogo. Pri njih bi bile tako imenovane enotne vstopne točke, kjer bi ocenjevali, kakšno oskrbo potrebujejo posamezniki. Predvsem zaradi pomanjkanja kadra so centri v javni razpravi o zakonu sporočili, da to vlogo zavračajo.
V zadnjih tednih pa naj bi jim vladna stran obljubila, da se bo težav, na katere opozarjajo, lotila zelo aktivno. Na Meščevem ministrstvu za delo naj bi jim tudi zatrdili, da jih bodo razbremenili pri njihovem siceršnjem delu.
Ruparja ne bo na posvetu pri predsednici državnega zbora
O problematiki starejših bo v ponedeljek celovit posvet organizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. To bo njen tretji takšen posvet, potem ko sta bila prva dva namenjena boljši prihodnosti otrok oziroma varstvu živali. Predsednica državnega zbora na ponedeljkovem posvetu od ministrov pričakuje konkretne rešitve za pokojninski in zdravstveni sistem. Prišli naj bi tudi predstavniki 29 reprezentativnih organizacij, ne pa tudi Pavel Rupar, ki v zadnjih mesecih organizira proteste upokojencev pred državnim zborom. Ruparjeve organizacije namreč nimajo statusa organizacij v javnem interesu, je pojasnila Urška Klakočar Zupančič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje