Direktorica zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti (MSU) Zdenka Badovinac se je odzvala na očitke o nesorazmerni porabi sredstev in odpovedi že dogovorjenih razstav. Očitajo ji, da je največ denarja namenila razstavi Sanje Iveković, ki jo je kurirala prav Badovinac. Ta očitke zanika in opozarja na izredni pomen razstave Iveković za hrvaški prostor.
Kot v ponedeljkovem članku z naslovom Velik upor proti direktorici Muzeja sodobne umetnosti: “Ne pusti nam razstavljati, polovica proračuna pa je šla za razstavo, ki jo dela sama,” navaja Jutarnji list, je Badovinac zavrnila slikarski razstavi Lovra Artukovića in Tomislava Buntaka.
Pri tem ji nekateri zaposleni v muzeju, ki so želeli ostati anonimni, očitajo, da je muzej največ odmerjenega denarja odredil razstavi Sanje Iveković, ki jo je kurirala prav Badovinac.
Jutranji list je o finančnih sredstvih povprašal Mestno občino Zagreb, kjer so povedali, da so za omenjeno razstavo namenjena sredstva v višini 92.900 evrov. Kot so še pojasnili, je svet za muzejsko dejavnost v celoti podprl programa za leto 2023 ter muzeju odobril finančna sredstva v višini 219.500 evrov.
Ostal brez odgovora, zakaj razstava ni bil sprejeta v program
Artuković je za Jutarnji list povedal, da se je z nekdanjo direktorico muzeja Snježano Pintarić že začel dogovarjati za retrospektivo ter se tudi že lotil dela zanjo. Ko je izvedel, da razstava ni sprejeta v program, ga je zanimalo zakaj, a je ostal brez odgovora.
Predsednik Hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU) in dekan hrvaške Akademije za likovno umetnost Buntak je za Jutarnji list prav tako potrdil, da se je v mandatu nekdanje direktorice s kustosinjo Lejlo Topić dogovarjal za razstavo, ki pa je sedaj zavrnjena.
Badovinac je za STA zapisala, da so v MSU ponosni, da bodo 15. junija odprli razstavo ene najpomembnejših hrvaških umetnic Sanje Iveković. To bo prva retrospektiva umetnice, ki je takšno priznanje mnogo prej kot doma doživela v newyorški MoMA in v drugih svetovnih muzejih. Dodala je, da je nedopustno, da ta svetovno znana hrvaška umetnica, pionirka feminističe umetnosti v Jugoslaviji in borka proti pozabi tradicije antifašističnega boja, z več kot 40-letnim stažem, doma še ni imela retrospektive.
Kot je še zapisala, omenjeni članek ta pomembni nacionalni projekt pripisuje njej, “a ne kot priznanje za končno popravljen dolg, ampak se zgraža nad tem, da sem ‘svojemu’ projektu dodelila največ sredstev v programu 2023 v MSU”.
V nadaljevanju pojasnjuje, da gre delno za prenos razstave Sanje Iveković iz Kunsthalle Dunaj, kjer jo je kurirala na povabilo kolektiva hrvaških kustosinj WHW. Za prenos razstave v Zagreb so se odločili, potem ko je župan Tomislav Tomašević prepoznal njen izredni pomen za prostor. V ta namen ji je mestni Oddelek za kulturo dodelil posebna sredstva. “Se pravi, da ta denar ne gre iz običajnega letnega proračuna našega muzeja,” je dodala.
Ob prihodu so jo pričakale prazne dvorane
Kot je še zapisala, bo samo s temi sredstvi možno realizirati ta zahteven projekt, saj bo razstava MSU precej večja od dunajske in bo umetnico poskušala umestiti v kontekst njenega mesta. Imela bo tudi arhivski del, ki ga bo posebej za zagrebško razstavo kurirala ena največjih poznavalk dela te umetnice, Ivana Bago.
Po besedah Badovinac omenjeni članek “verjetno nehote vzpostavlja antagonizem med pionirko feministične umetnosti in popularnima moškima slikarjema, brez potrebe tudi vzbuja sume, da gre v ozadju članka za interese tistih, ki domnevajo, da so z mojim prihodom v MSU, morebiti izgubili svoje privilegije”.
O spremembi programa je bil obveščen strokovni svet MSU, ki je program za 2023 tudi potrdil kot tudi odgovorne kustosinje.
Kot je še zapisala Badovinac, so jo, ko je pred letom dni prišla v MSU, “dočakale prazne dvorane 15.000 kvadratnih metrov velikega muzeja, nad tem se takrat ni zgražal noben novinar. Zato sem tudi takoj ob mojem prihodu predlagala, da postavimo prvo v seriji razstav Zbirka kot glagol, ki jo imenujemo postavitev v trajanju. Od nove direktorice se je pričakovalo, da začne uresničevati svoj program, ki pa ne more nikoli biti povšeči vsem”.
Spomnimo, Badovinac je bila 28 let direktorica ljubljanske Moderne galerije. Leta 2020 se je ob iztekajočem mandatu vnovič prijavila na razpis, ki ga je kulturno ministrstvo nato trikrat ponovilo. Na prvi razpis sta se poleg nje prijavila le dva kandidata, na tretjega se jih je prijavilo deset, a izbran ni bil nihče.
Ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija je nato sporočilo, da bo galerijo kot vršilec dolžnosti direktorja vodil Robert Simonišek. Zamenjava Zdenke Badovinac z vršilcem dolžnosti je predlanskega decembra v kulturnih krogih dvignila nemalo prahu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!