Lani je bilo v Sloveniji izdanih več kot 800 milijonov računov, to je 2,2 milijona na dan. Od začetka leta velja zakon, po katerem jih ni več treba tiskati in izročati strankam. Trgovci, gostinci in drugi podjetniki lahko torej stranke vprašajo, ali želijo natisnjen račun, in jim ga izročijo le v tem primeru. Večina podjetnikov, kot kaže, še vedno posluje po starem, se pa kmalu obetajo spremembe pri velikih trgovcih. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da za uveljavljanje garancije potrebujete račun, ki je lahko v tiskani ali elektronski obliki, ne zadostuje pa bančni izpisek.
Na začetku leta je začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, po kateri ni več treba izdajati papirnatih računov. “Davčni zavezanec /…/ izroči kupcu račun v papirni obliki le na njegovo zahtevo,” je zapisano v zakonu. Trgovci, gostinci in drugi podjetniki morajo seveda še vedno za vsak nakup z gotovino ali plačilno kartico izdati račun prek davčne blagajne, le natisniti ga ni treba.
Po podatkih Finančne uprave (Furs) je lani davčne blagajne uporabljalo 52.390 davčnih zavezancev, ki so skupaj izdali 814.737.764 računov, kar je 2,2 milijona računov na dan. Podatkov o tem, koliko od teh je bilo natisnjenih, ni. Je pa zelo verjetno to večina, velike trgovine še vedno vse račune tiskajo in kupcev ne sprašujejo, ali to želijo.
V Mercatorju pravijo, da na brezpapirno poslovanje prehajajo postopoma, zato še vedno izdajajo papirnate račune pri blagajnah. Omogočajo pa digitalno plačevanje in prejem računov v digitalni obliki prek aplikacije Moj M. “Kupce zdaj spodbujamo k uporabi aplikacije, ki poenostavi proces kupovanja in plačevanja, vsakdo, ki si naloži aplikacijo, pa ima s tem že omogočen tudi prejem virtualnih računov. Tako se postopoma veča število kupcev v Mercatorju, ki namesto papirnatih prejemajo virtualne račune,” so zapisali. Prenehali so tudi izdajati posebne izpiske ob plačilu s karticami, ta potrdila so zdaj del računa.
V Hoferju račune izdajajo v tiskani obliki in pravijo, da bodo “morebitne spremembe v prihodnje uvajali postopoma in z mislijo, da bo postopek za kupce kar najbolj priročen”. Tudi v Sparu za zdaj izdajajo tiskane račune, strankam izročijo tudi potrdilo o plačilu s kartico. Načrtujejo pa menjavo programske opreme za blagajne in z njo uvedbo možnosti digitalnega računa. Tega bodo predvidoma stranke lahko dobile prek njihove aplikacije. V Merkurju vse račune tiskajo, bodo pa v prihodnje “potrošnikom omogočili možnost izbire in spodbujali prejemanje računov v elektronski obliki”.
Računi so večinoma natisnjeni na tako imenovanem termo papirju, ki ga ni mogoče reciklirati. Zato kot odpadek ne sodijo v zabojnik za papir, ampak jih odvržemo med mešane komunalne odpadke. Nekatera podjetja so v zadnjem času uvedla račune na navadnem papirju, ki se ga lahko reciklira.
Za uveljavljanje garancije ga potrebujete
Tudi v Lidlu za zdaj račune še avtomatično izdajajo vsem strankam, kot pojasnjujejo, zato “ker morajo kupci za uveljavljanje garancije ali v primeru morebitnih pritožb predložiti tudi račun”. So pa, da bi porabili manj papirja, optimizirali račune tako, da so izkoristili prazen rob računa in strnili vsebino ter nanj vključili tudi potrdilo o plačilu s kartico. Uvedli so nov ekološki blagajniški papir za račune, ki je primeren za recikliranje. Imajo tudi aplikacijo, kamor njeni uporabniki prejmejo račun v digitalni obliki.
Zelo malo pa računov natisnejo pri trgovcih in podjetnikih, ki so usmerjeni bolj ekološko. V trgovini Zelena japka v Mariboru, v kateri prodajajo izdelke brez plastične embalaže, vsakega kupca vprašajo, ali želi račun. Večina ga ne, zato jih ne natisnejo.
Za račune, izdane v Sloveniji, se na dan porabi 600 kilometrov papirja na računskih rolicah.
Razlog, zakaj številne stranke še vedno želijo račun, pa je uveljavljanje garancije in drugih potrošniških pravic. “Račun je vaše dokazilo o nakupu in tako osnova za uveljavljanje pravic pri reklamacijah, zavarovalnih pogodbah, jamstvih in podobno,” pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in zato svetujejo, da račun kot stranka zahtevate in shranite. Morda vam bodo v kakšnem podjetju ustregli in omogočili uveljavljanje pravic tudi zgolj z bančnim izpiskom, ni pa to nujno. Na ZPS sicer ne zaznavajo, da bi se odnos trgovcev ali kupcev do izdajanja tiskanih računov bistveno spremenil, večina nadaljuje dosedanjo prakso. “Prav je, da imajo potrošniki izbiro, ali želijo račun v papirni ali digitalni obliki, kar je bilo mogoče že pred spremembo zakona, saj so elektronski računi zakonsko izenačeni s papirnimi. Ne bi pa se smelo zgoditi, da potrošnik, ker je pozabil zahtevati račun, ostane brez njega,” pravijo pri ZPS.
“Čeprav računi niso več obvezni, jih ob nakupu tehnoloških izdelkov strankam še vedno izdajamo, saj so nanje vezane garancije, reklamacije in morebitna vračila izdelkov. Vendar na drugi strani opažamo, da se vedno več posameznikov odloči za digitalni račun, ti trendi pa so se letos še okrepili,” pravi Robert Sraka iz Big Banga. Vse več podjetij omogoča pošiljanje digitalnih računov prek posebne aplikacije ali po elektronski pošti. Eno od tovrstnih aplikacij, noprintZ, v Sloveniji uporablja 60 podjetij na 400 lokacijah.
Lani več nadzorov davčnih inšpektorjev
Ni pa neizročanje računov v fizični obliki lahka pot do več davčnih goljufij ali dela na črno, kot bi morda pomislili. Račun mora biti izdan in zabeležen v davčni blagajni, ne glede na to, ali je natisnjen ali ne. Morebitne mahinacije na finančni upravi hitro zaznajo, saj podatke davčnih blagajn dobivajo v realnem času in tako vidijo, ali kateremu od zavezancev na primer sumljivo upade promet.
“V letu 2021 je bilo v zvezi z davčnimi blagajnami opravljenih 13.172 nadzorov, kar je za 66 odstotkov več kakor v letu 2020,” so sporočili s Fursa. Lani so opravili več nadzorov, saj so med nadzorovanjem izvajanja protikoronskih ukrepov preverjali tudi davčne blagajne. V nadzorih so skupaj ugotovili za 1,7 milijona dodatnih davčnih obveznosti. Največ nadzorov so opravili v dejavnostih gostinstva, trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, gradbeništva, frizerskih in osebnih storitev, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnostih ter pekarstva. Storilcem prekrškov so izdali 649 odločb in 534 plačilnih nalogov ter jim izrekli globe v skupnem znesku 2.193.600 evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje