Jeseničani, ki zadnje tri mesece dobivajo dvakrat višje položnice za daljinsko toploto kot v prejšnji kurilni sezoni, zahtevajo spremembe. Koncesionar Enos OTE je vmes cene znižal za okoli deset odstotkov, župan Blaž Račič pa napovedal povečanje občinskega sklada za pomoči tistim, ki položnice najtežje plačajo. A prebivalci niso zadovoljni, saj cene daljinske toplote ostajajo najvišje v državi. Županu Blažu Račiču so predali zahtevo za sklic zbora občanov s 1.516 podpisi, v kateri med drugim vztrajajo s prekinitvijo koncesionarske pogodbe.
Lokalna civilna iniciativa je zaradi nesorazmernih podražitev ogrevanja daljinsko toploto jeseniškemu županu Blažu Račiču predala zahtevo za sklic zbora občanov.
“V borih petih dneh smo zbrali 1.516 podpisov. Že to pokaže, kakšna je situacija z ogrevanjem,” je dejal Damir Karagić, član iniciative Jeseničani za Jesenice in boljši jutri. Župan Račič je ob prevzemu podpisov obljubil, da bo zbor sklican. “Veselim se srečanja. Rad bi slišal, kaj imajo občani povedati. Na drugi strani pa se bomo tudi na občinski upravi potrudili za zagotovitev čim več sogovornikov zato, da bomo lahko na zboru podali odgovore,” je poudaril.
Na zboru bi glasovali o:
- prekinitvi koncesijske pogodbe za proizvodnjo in distribucijo daljinske toplote s podjetjema Enos in Enos OTE
- prenosu pristojnosti na občinsko podjetje Jeko ter začetku pogajanj s podjetjem Enos za sklenitev nove koncesijske pogodbe brez posrednika (torej brez Enos OTE),
- reviziji odlokov, ki urejajo sistem daljinske toplote v mestu,
- presoji možnosti za prehod s plina na drug energent za proizvodnjo toplote (predlagajo sončno energijo, pelete, lesno biomaso) ter za izrabo deponijskega plina in plina iz čistilne naprave,
- pridobitvi podatkov o porabi energentov in metodologiji izračuna cen podjetja Enos.
Drugi član iniciative Miran Bregar pa je dejal, da želijo doseči, da župan hitreje ukrepa, ne pa da se problemi odlagajo, ter da se cene vrnejo na stare, “normalne” ravni. Dodal je, da so v soboto napovedani ukrepi države za pomoč ob naraščajočih stroških ogrevanja premostitveni ukrep, ki bo seveda prebivalcem pomagal, da pa želijo dolgoročno in sistemsko rešitev problema.
Zakaj protestirajo občani Jesenic?
Jeseničani torej želijo spremembo sistema, zaradi katerega trenutno plačujejo najvišje cene daljinske toplote v državi.
Sistem daljinskega ogrevanja je po slovenskih mestih urejen različno. Medtem ko je na primer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju ta dejavnost organizirana v okviru občinskih podjetij, imajo občine Jesenice, Kranj in nekatere druge pogodbe z zasebnimi podjetji (koncesionarji). V Kranju je to Domplan, na Jesenicah Enos.
Medtem ko Domplan sam upravlja s plinsko kotlovnico na Planini in proizvaja toploto, na Jesenicah to počneta dve podjetji istega lastnika: Enos proizvaja, hčerinska družba Enos OTE pa distribuira toploto do odjemalcev. Lastnika Enosa sta prek verige podjetij po podatkih Ajpesovega registra dejanskih lastnikov Iztok Kremser in Marko Mulej.
Niso zakupili plina
Jeseni lani so se cene proizvodnje daljinske toplote na Jesenicah močno dvignile. Razlog je v tem, da Enos ni imel zakupljenega plina, ki ga uporablja za proizvodnjo toplote. Ker je cena zemeljskega plina na svetovnih borzah v drugi polovici lanskega leta poskočila, se je proizvodnja podražila. Po navedbah podjetja so nekaj mesecev lahko zdržali brez dviga prodajnih cen toplote, od oktobra dalje pa je bil ta neizogiben.
Direktorja podjetij Enos in Enos OTE Andrej Stušek in Robert Pajk ves čas ponavljata, da:
- so podražitve posledica gibanj cen zemeljskega plina na svetovnih trgih, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, in da
- je upravičenost dviga cen potrdil regulator (to je Agencija RS za energijo), ki presoja vsako spremembo cen daljinske toplote.
Na naše vprašanje, kolikšen del podražitev so prevalili na odjemalce in koliko so prevzeli sami, novembra niso jasno odgovorili. Direktor Enosa Andrej Stušek nam je pojasnil, da bo podjetje “seveda nase prevzelo velik del bremena višjih stroškov plina in kuponov” in dejal, da bo to “bistveno” vplivalo na njihov poslovni izid za lansko leto.
Pa so bile podražitve res neizogibne? In kaj nam pove to, da je regulator dvig cen ‘požegnal’?
Zakup rešil Kranj in tudi Maribor
Res je, da so cene plina na evropskem trgu v drugi polovici lanskega leta skokovito rasle. Tako so bile decembra lani po podatkih Umarja medletno višje za kar 549 odstotkov.
A veliki porabniki plina, ki želijo zmanjšati tveganja sprememb cene energentov, tega praviloma zakupijo vnaprej glede na potrebe, ki jih imajo. To so pokazale tudi izkušnje upravljavcev sistemov daljinske toplote v drugih mestih.
Pisali smo o primeru kranjskega Domplana, kjer je cena daljinske toplote to zimo celo malo nižja kot prejšnjo, čeprav je njihov energent tako kot na Jesenicah plin. “Zemeljski plin za skupne kotlovnice, prek katerih s toploto oskrbujemo več kot 7.300 stanovanj, poslovnih prostorov in javnih zgradb, kupujemo na vsakoletnih razpisih. Spremembe stroškov ogrevanja zaradi že zakupljenih količin zemeljskega plina ne načrtujemo pred 1. julijem 2022,” nam je pojasnil Matjaž Frelih iz Domplana. Dodal pa je, da bodo zaradi rekordnih borznih cen zemeljskega plina in elektrike podražitve na daljši rok neizogibne.
Pisali smo tudi o primeru Maribora, kjer so zneski na položnicah jeseni poskočili, po novem letu pa se nižajo. Razlog za jesenski dvig je v tem, da so morali tako kot na Jesenicah kupovati plin po tržnih cenah. Z januarjem pa se cene Energetike Maribor nižajo, ker je podjetje lani zakupilo plin za celo leto 2022.
Kaj presoja regulator?
Drugi argument Enosa je, da je daljinska toplota regulirana s strani Agencije RS za energijo, ki mora odobriti vsako povišanje cen. A agencije ne zanima, ali je proizvajalec oziroma distributer ravnal skrbno (v tem primeru, ali je zakupil plin).
Kot so nam povedali na agenciji, so Enosu odobrili povišanje, ker je dokazal, da dviguje ceno za toliko, kot so se mu povišali upravičeni stroški (med temi so tudi stroški energenta). Da torej cene ni dvignil bolj kot so se mu zvišali stroški.
Na vprašanje, ali lahko v primeru, da ocenijo, da je zvišanje stroškov posledica slabe poslovne odločitve, zavrnejo dvig cene za odjemalce (da torej strošek pokrije samo podjetje), pa so nam na agenciji odgovorili, da to ni v njihovi pristojnosti. Poudarili so, da se je pred aktualno energetsko krizo pogosto dogajalo, da so se proizvajalcu stroški proizvodnje povečali, pa ni vložil zahtevka za povišanje cene.
“Privezani” na Enos
Jeseničani tako že od novembra plačujejo dvakrat višje položnice.
Jesenske izjave ministra Jerneja Vrtovca, da trg deluje in da naj tisti, ki jih podražitve motijo, menjajo ponudnika, so bile zanje slaba tolažba. Odjemalec daljinske toplote na Jesenicah namreč praktično ni mogel zamenjati ponudnika, saj je cel blok vezan na sistem daljinskega ogrevanja. V sistemsko obratovalnih navodilih imajo zapisan 90-dnevni odpovedni rok, prekinitev pogodbe pa ni mogoča, če se za to odloči le en odjemalec v skupnem odjemu.
Infrastrukturni minister Vrtovec oktobra lani o tem, da smo na varni strani:
Pritisk na občino
Prebivalci zato vršijo pritisk na občino, ki je sklenila po njihovem mnenju škodljivo koncesijsko pogodbo ter zahtevajo njeno prekinitev. Koncesionarska pogodba je bila sklenjena leta 2014, ko je občino vodil Tomaž Tom Mencinger, in sicer za 25 let.
Občani menijo, da tudi to, da ima Enos proizvodnjo in distribucijo na dveh podjetjih, dviguje ceno. Enos je namreč po podatkih na spletnem ceniku ceno toplote dvignil precej manj kot je končni dvig cen Enos OTE. Zato menijo, da bi že izločitev posrednika zmanjšala pritisk na ceno, je novinarjem pojasnil Damir Karagić, član iniciative.
Ekipa župana Blaža Račiča je pod pritiskom občanov sicer dosegla znižanje cen za desetino za november in december, ki jo (kot nam je pred kratkim potrdil Enos, bodo nižje cene obveljale tudi v januarju). Na zahteve občanov za razdrtje koncesijske pogodbe, pa so z občine odgovorili, da “dvig cene energenta ni dejanje oziroma pogoj za možno razdrtje pogodbe”.
Jeseničani so zato dvakrat že protestirali. Zadnji dve sredi so se spontano zbrali pred poslopjem občine in s korakanjem čez prehod za pešce protestirali proti visokim stroškom ogrevanja ter po njihovem neustreznem ravnanju občine.
Izjava župana Blaža Račiča o problematiki ogrevanja:
Policija kliče in obiskuje protestnike na domu
Njihovo zbiranje pa je zmotilo policijo. Več Jeseničanov nam je namreč povedalo, da policisti poizvedujejo, kdo je organizator shodov, ki sta potekala zadnji dve sredi. V zvezi s tem opravljajo telefonske pogovore, nekatere pa so celo obiskali na domu.
Na kranjski policijski upravi so za N1 potrdili, da jeseniška policijska postaja zaradi izvedbe neprijavljenega javnega shoda, vodi prekrškovni postopek proti za zdaj neznanemu organizatorju.
Po njihovem gre za običajne aktivnosti, kot pravijo, se lahko obvestila zbirajo pisno, neposredno ustno, po telefonu ali na drug način. Dodajajo, da shoda nista bila prijavljena. “Organizator mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb, oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. To ni bilo storjeno,” poudarjajo na policiji.
Do zdaj so enega udeleženca shoda obravnavali zaradi kršitve javnega reda in miru (kot pravijo, je bil razlog žaljivo in drzno vedenje), več pa so jih opozorili na prepoved uporabe javne ceste za protestne shode. V takem primeru sicer policija lahko izreče globo v višini 400 evrov.
